Ravne na Koroškem

Za druge pomene glej Ravne.

Ravne na Koroškem
Ravne na Koroškem z goro Peco v ozadju
Ravne na Koroškem Geografski položaj v Sloveniji
Koordinati: 46°32′37.35″N 14°57′51.24″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Koroška regija
Pokrajina	Koroška (pokrajina)
Občina	Ravne na Koroškem
Nadmorska višina	410 m
Prebivalstvo
• Skupno	6.897
Časovni pas	CET (UTC+1)
• Poletje (DST)	CEST (UTC+2)
Poštna številka	2390 Ravne na Koroškem
Zemljevidi	Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Ravne na Koroškem (nekoč Guštanj), so mesto v Občini Ravne na Koroškem. Znane so po Formi Vivi in štiristoletni jeklarski tradiciji.

Ime

Do pridobitve statusa mesta leta 1952 so se imenovale Guštanj.

Lega

Mesto leži v razgibani pokrajini spodnje Mežiške doline, stisnjene v široko kotlino, ki jo obrobljajo bogati gozdovi, z južne strani pa stoji v ozadju Uršlja Gora. To je najbolj poseljen del Koroške, kjer se mesto Ravne že stika z sosednjimi Prevaljami. Danes so Ravne največje Koroško mesto in upravno, gospodarsko, izobraževalno, športno in kulturno središče Mežiške doline in zgodovinske Koroške nasploh.

Zgodovina

Okolica Raven je bila poseljena že v antiki, saj je skozi kraj vodila rimska cesta. Na mestu trenutne železarne so našli rimsko keramiko, mozaične kamenčke, opeko in denar. V 14. stoletju postane Guštanj deželno knežji trg in je dobil pravico do štirih letnih sejmov in do pobiranja sejmnine. Od konca 16. stoletja je trg imel grb in uradni pečat zelene barve, ki predstavlja drevo s tremi krošnjami. Tržani so bili osebno svobodni, toda trška samouprava ni bila popolna . Leta 1807 so fužinske obrate kupili grofje Thurni, ki so do konca stoletja širili izdelavo železnih in jeklenih izdelkov. Prvič se Ravne omenjajo leta 1248 kot Guttenstein, kot trg pa leta 1317. Osnova za razvoj je bilo jeklarstvo, ki je šele s propadom fužinarstva v Črni, Mežici in na Prevaljah dobilo možnost za nadaljnji razvoj.

Odločilni razvoj se je začel z letom 1946, ko so zgradili livarno in valjarno kvalitetnega jekla, mehanično delavnico za pnevmatična kladiva in kovačnico. Ko so železarno v celoti elektrificirali, so dogradili še valjarno, halo za izdelavo industrijskih nožev, kalilnico, lužilnico in kemijski laboratorij. Z razvojem jeklarske industrije se je izredno hitro razvijal tudi kraj, ki je leta 1952 postal mesto in spremenil ime iz Guštanja v Ravne na Koroškem. Kako visok standard je imela občina, kaže podatek, da je pred razpadom mogočne Železarne Ravne bil BDP občine Ravne na Koroškem med najvišjimi v takratni Jugoslaviji, takoj za Ljubljano.

Zanimivosti

Okostje turistične ponudbe tvori širše območje Uršlje gore z Rimskim vrelcem, Prežihovino, Ivarčkim jezerom in smučiščema na Ošvenu in v športnem parku na Ravnah. Poudarek je na izletniškem turizmu s poudarkom na predstavitvi kulturno-zgodovinske dediščine (muzej železarstva, dvorec Ravne) in naravnih zanimivosti (Votla peč, Uršlja gora), ponudba športno-rekreativnih aktivnosti v naravi (Ivarčko, Ošven, športni park Ravne) ter turizem na podeželju oz. ponudba turističnih kmetij.

Glej tudi

• Železarna Ravne
• Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
• Tolsti Vrh, Ravne na Koroškem
• Grad Ravne na Koroškem
• Grad Javornik

Ravne na Koroškem, Prežihova ulica

Dvorec Ravne, Grajski Park

Zunanje povezave

• Občinska uprava Ravne na Koroškem
• Vreme in podnebje Ravne na Koroškem