Trebnje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Trebnje
Trebnje is located in Slovenija
Trebnje
Trebnje
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°54′37.36″N 15°0′31.06″E / 45.9103778°N 15.0086278°E / 45.9103778; 15.0086278Koordinati: 45°54′37.36″N 15°0′31.06″E / 45.9103778°N 15.0086278°E / 45.9103778; 15.0086278
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Trebnje
Nadmorska višina 288,5 m
Prebivalstvo
 • Skupno 3.523 (leta 2.010)
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8210 Trebnje
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Trebnje je mesto v Sloveniji, središče občine Trebnje.

Trebnje je razpotegnjeno urbanizirano naselje v dolini spodnjega toka reke Temenice na Dolenjskem. Kraj leži ob železnici in glavni cesti Ljubljana - Novo mesto. Staro jedro naselja z župnijsko cerkvijo stoji nekoliko dvignjeno na levem bregu reke Temenice, novejši del pa se širi severno od železniške proge in stare ceste proti Novemu mestu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V rimskem času je bila tu naselbina Praetorium Latobicorum. V starih listinah se kot podžupnija kraj prvič omenja leta 1163. Kot trg pa je Trebnje prvič omenjenjo leta 1351. Župnijska Marijina cerkev je poznogotska triladijska cerkev. Pri vhodu je vzidan rimski nagrobnik, oltarno sliko pa je narisal slikar Matevž Langus. Pred cerkvijo stoji spomenik misionarju in škofu Frideriku Baragi. V strmem bregu nad glavno cesto pa stoji Trebanjski grad, domnevno postavljen okoli leta 1000. Ob koncu 18. stoletja je bilo Trebnje sedež okrajnega komisariata, pozneje tudi političnega, sodnega , davčnega in običajno tudi volilnega okraja, ter pomembna poštna postaja.

Na gospodarski napredek sta sicer vplivali dobra prometna lega na križišču cest in 1894 zgrajena dolenjska železnica in leta 1908 predan v uporabo odsek železniške proge od Trebnjega prek Tržišča do premogovnika Krmelj. Kljub dobri prometni legi pa se kraj ni razvijal in je ostal vse do konca 2. svetovne vojne manjše gospodarsko središče poljedelske okolice. Po letu 1958, ko je Trebnje postalo središče občine in je bila zgrajena nova cesta Ljubljana - Zagreb, je Trebnje z industrializacijo dobilo številna nova delavna mesta v kovinski, lesnopredelovalni in tekstilni industriji ter industriji gradbenega materiala. Ob lokalni cesti proti Mirni je bila zgrajena tudi ena večjih obrtnih con na Dolenjskem.

Od leta 1969 se v Trebnjem odvija slikarsko-kiparska kolonija naivnih umetnikov Tabor, 1971 pa je bila ustanovljena Galerija likovnih samorastnikov.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Okolica Trebnjega nudi obilo možnosti za sprehode po slikovitih vinskih goricah, v bližini pa so zanimive tudi kraške jame in ponori Temenice pri Ponikvah. V pobočju nad motelom je nekdaj delovala smučarska vlečnica, na kar danes spominja le še nekaj samotarskih stebrov.

Obeležje 15. poldnevnika[uredi | uredi kodo]

Skozi Trebnje poteka 15. poldnevnik, ki je obeležen z veliko tablo ob vhodu v mesto z zahodne strani ter z radijsko vodeno uro, ki kaže točen srednjeevropski čas. Poleg table in ure je tudi informativna tabla z osnovnimi informacijami o 15. poldnevniku. Na razgledni točki nad Vrhtrebnjem pa je zgrajeno tudi kamnito obeležje z bronastim reliefom Slovenije, na katerem so prikazani pomembnejši kraji v Sloveniji, višji vrhovi in potek 15. poldnevnika preko slovenskega ozemlja.


Znani ljudje, ki so se rodili v Trebnjem:[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]