Trebnje
| Trebnje | |
|---|---|
 |
|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Država: |  Slovenija |
| Nadmorska višina: | 288,5 m |
| Število prebivalcev: | 3523 (leta 2010) |
| Poštna št./pošta: | 8210 Trebnje |
| Občina: | Trebnje |
| Pokrajina: | Dolenjska |
| Statistična regija: | Jugovzhodna Slovenija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Trebnje je mesto v Sloveniji, središče občine Trebnje.
Trebnje je razpotegnjeno urbanizirano naselje v dolini spodnjega toka reke Temenice na Dolenjskem. Kraj leži ob železnici in glavni cesti Ljubljana - Novo mesto. Staro jedro naselja z župnijsko cerkvijo stoji nekoliko dvignjeno na levem bregu reke Temenice, novejši del pa se širi severno od železniške proge in stare ceste proti Novemu mestu. V rimskem času je bila tu naselbina Praetorium Latobicorum. V starih listinah se kot podžupnija kraj prvič omenja 1163. Kot trg pa je Trebnje prvič omenjenjo leta 1351. Župnijska Marijina cerkev je poznogotska triladijska cerkev. Pri vhodu je vzidan rimski nagrobnik, oltarno sliko pa je narisal Matevž Langus. Pred cerkvijo stoji spomenik misionarju in škofu I. F. Baragi. V strmem bregu nad glavno cesto pa stoji Trebanjski grad domnevno postavljen okoli leta 1000. Ob koncu 18. stoletja je bilo Trebnje sedež okrajnega komisariata, pozneje tudi političnega, sodnega , davčnega in običajno tudi vololnega okraja, ter pomembna poštna postaja.
Na gospodarski napredek sta sicer vplivali dobra prometna lega na križišču cest in 1894 zgrajena Dolenjska železnica in leta1908 predan v uporabo odsek železniške proge od Trebnjega prek Tržišča do premogovnika Krmelj. Kljub dobri promtni legi pa se kraj ni razvijal in je ostal vse do konca 2. svetovne vojne manjše gospodarsko središče poljedelske okolice. Po letu 1958, ko je Trebnje postalo središče občine in je bila zgrajena nova cesta Ljubljana - Zagreb je Trebnje z industrializacijo dobilo številna nova delavna mesta v kovinski, lesnopredelovalni in tekstilni industriji ter industriji gradbenega materiala. Ob lokalni cesti proti Mirni je bila zgrajena tudi ena večjih obrtnih con na Dolenjskem.
Od leta 1969 se v Trebnjem odvija slikarsko-kiparska kolonija naivnih umetnikov Tabor, 1971 pa je bila ustanovljena Galerija likovnih samorastnikov.
Vsebina |
[uredi] Zanimivosti
Okolica Trebnjega nudi obilo možnosti za sprehode po slikovitih vinskih goricah, v bližini pa so zanimive tudi kraške jame in ponori Temenice pri Ponikvah. V pobočju nad motelom je nekdaj delovala smučarska vlečnica, na kar danes spominja le še nekaj samotarskih stebrov.
[uredi] Obeležje 15. poldnevnika
Skozi Trebnje poteka 15. poldnevnik, ki je obeležen z veliko tablo ob vhodu v mesto z zahodne strani z radijsko vodeno uro, ki kaže točen srednjeevropski čas. Poleg table in ure je tudi informativna tabla z osnovnimi informacijami o 15. poldnevniku. Na razgledni točki nad Vrhtrebnjem pa je zgrajeno tudi kamnito obeležje z bronastim reliefom Slovenije, na katerem so prikazani pomembnejši kraji v Sloveniji, višji vrhovi in potek 15. poldnevnika preko slovenskega ozemlja.
[uredi] Znani ljudje, ki so se rodili v Trebnjem
Pomembni ljudje, ki so se rodili v Trebnjem: zdravnik Janez Verbič (1768 – 1849), učitelj, pesnik, politik in trebanjski župan Emanuel Tomšič (1824 – 1881), mati generala in pesnika Rudolfa Maistra Franja Tomšič (1834 – 1922), gradbeni inženir Franc Tomšič (1838 – 1917), sodnik in astronomski pisatelj Viljem Ogrinc (1845 – 1883), pesnica, pripovednica in narodna delavka Matilda Tomšič – Sebenikar (1847 – 1933), zbiratelj umetnin in starin Karel Friderik Jožef Strahl (1850 – 1929), pravnik Oton Papež (1867 – 1940), publicistka in urednica Ema Peče (1873 – 1965), učiteljica, publicistka in prevajalka ter aktivistka za pravice žensk Minka Govekar – Vasič (1874 – 1950), pravnik in publicist Ivan Vasič (1882 – 1967), pesnik, akademik, dramatik, dramaturg, prevajalec in ravnatelj Drame Pavel Golia (1887 – 1959), strokovni pisatelj in strokovnjak za konje Valdemar Seunig (1887 – 1976), pravnik in pisec člankov Adolf Golia (roj. 1889), novinar, terminolog in lektor Lavoslav Struna (1898 – 1973), ginekolog Pavel Pehani (1899 – 1964), biolog in zdravnik Hubert Pehani (1900 – 1955), jezikoslovec in leksikograf France Tomšič (1905 – 1975), telesnovzgojni delavec in publicist Edi Serpan (roj. 1913), politik in gospodarstvenik Miloš Brelih (1916 – 2002), vrhunska sopranistka Vilma Bukovec (roj. 1920), Nace Bukovec (1921 – 2007), urednik, pesnik in prevajalec Ivan Skušek (1923 – 1976), novinar in kulturni delavec Ivo Tavčar (1924 – 2005) ter sodnik in ustanovitelj Galerije likovnih samorastnikov Janez Gartnar (roj. 1928).
[uredi] Viri
- Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
- Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999
- eDolenjska.si - novice iz Dolenjske in okolice
- Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
- Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, 2010
|
|||||||||||||||
