Cesta bratstva in enotnosti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Avtocesta Bratstvo in enotnost)
Skoči na: navigacija, iskanje
Zemljevid Avtoceste »Bratstvo in enotnost«
Avtocesta »Bratstvo in enotnost« blizu Otočca na Dolenjskem, 2008. V ozadju je viden viadukt Toplice na novozgrajeni avtocesti A2, ki je od tu do Obrežja povozila staro avtocesto.

Cesta bratstva in enotnosti, tudi Avtocesta »Bratstvo in enotnost« ali Avtocesta bratstva in enotnosti (srbohrvaško »Autoput Bratstvo i jedinstvo« ali Auto-cesta bratstva i jedinstva; krajše tudi samo »Avtocesta«) je (bila) dvopasovna cesta, ki je povezovala več republik bivše Jugoslavije. Tekla je od Jesenic preko Ljubljane mimo Novega mesta in Brežic, skozi Zagreb, Slavonski Brod, mimo Vinkovcev do Beograda, nato skozi Niš mimo Skopja do makedonsko-grške meje.

Izgradnja se je začela takoj po drugi vojni, Jugoslavija naj bi s tem postala prometno dobro povezana, v primerjavi s poprejšnjo predvojno povezavo, ki je bila sestavljena iz lokalnih, v večini primerov neutrjenih cest. Izdaten kos dela so opravile mladinske delovne brigade, ki so jih sestavljali jugoslovanski ter inozemski mladinci ter jugoslovanska vojska, skupaj jih je bilo skoraj 300.000. Najprej je bil končan odsek »Zagreb-Beograd« v dolžini 382 km, uradno je bil odprt 27. julija 1950.

Kljub imenu avtocesta ni šlo za pravo avtocesto, cesta je imela eno vozišče z dvema prometnima pasovoma (za vsako smer po en prometni pas), ni imela ločenih vozišč vendar pa je imela zunajnivojska križišča z lokalnimi cestami in železnico. Kasneje je bila predvidena izgradnja še druge polovice in dopolnitev do popolne avtoceste. Cesta je bila predvidena za obremenitev okrog 9000 vozil dnevno, kasneje pa do 40.000 vozil. Večji del ceste je bil zgrajen iz betonskih plošč z vmesnimi razmaki, nekaj je bilo asfalta in nekaj krajših odsekov s kockami.

V nadaljnjih desetletjih se je po cesti vil gost osebni, zlasti pa tovorni promet, zaradi česar je ta hitro prišla v izredno slabo stanje. V naslednjih letih so jo zato večkrat prenovili ter tudi razširili - del ceste, od Zagreba do hrvaško-srbske meje, je bil tako nadgrajen v štiripasovno avtocesto z odstavnima pasovoma, del ceste od srbsko-hrvaške meje preko Beograda proti Makedoniji pa nadgrajen v hitro štiripasovno cesto, ki pa je dandanes tudi v razmeroma slabem stanju.

Leta 1992 je bil, po osamosvojitvi Hrvaške in vojni na tem področju, promet prekinjen vse do osvoboditve 1995.

Z izgradnjo avtoceste A2 v Sloveniji je bil večji del te Avtoceste na Dolenjskem zrušen in zgrajen na novo, na Gorenjskem pa je večinoma ostala.

Sedanja cesta je del evropskih poti E61 (Avstrija-Ljubljana), E70 (Ljubljana-Beograd) in E75 (Beograd-Grčija).

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]