Rogaška Slatina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina is located in Slovenija
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′53.44″N 15°38′16.83″E / 46.2315111°N 15.6380083°E / 46.2315111; 15.6380083Koordinati: 46°13′53.44″N 15°38′16.83″E / 46.2315111°N 15.6380083°E / 46.2315111; 15.6380083
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Savinjska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Rogaška Slatina
Nadmorska višina 223,6 m
Prebivalstvo
 • Skupno 4.801
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3250 Rogaška Slatina
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Rogaška Slatina je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji Slovenije, pod obronki Boča. Skozi kraj potekata cestna povezava med Celjem in Krapino v Hrvaškem Zagorju ter železniška proga Grobelno - Rogatec d.m.[1]

Znana je predvsem kot zdraviliško središče, na račun izvirov mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi, po katerih je dobila tudi ime.[2] Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k njihovi prepoznavnosti pa je v 17. stoletju bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče avstroogrske elite. Zdraviliška poslopja in park so bili urejeni v klasicističnem slogu.[1] Župnijska cerkev župnije Rogaška Slatina je posvečena sv. križu, zgrajena je bila med leti 1864 in 1866 v neoromanskem slogu in poslikana s freskami Petra Markoviča.[3]

Danes je kraj pomembno zaposlitveno središče zgornjega Posotelja, poleg Zdravilišča Rogaška in term znano tudi po steklarski industriji (Steklarna Rogaška).[1] Status mesta je Rogaška Slatina dobila leta 2006.[4]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalstva po letih[5]
1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002
498 543 561 517 589 967 1.081 1.420 1.583 1.995 4.286 4.904 4.801

Znane osebnosti, povezane z mestom[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 330. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5. 
  2. ^ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan in Založba ZRC. str. 379–380. 
  3. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3080". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  4. ^ "Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji". Uradni list RS (121/05). 30.12.2005. 
  5. ^ Krajevni leksikon Slovenije, 1971, Krajevni leksikon Slovenije, 1995

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]