Jezero, Trebnje
| Jezero, Trebnje | |
|---|---|
 Jezero, Trebnje
|
|
| Koordinati: 45°53′48.38″N 15°3′54.71″E / 45.8967722°N 15.0651972°EKoordinati: 45°53′48.38″N 15°3′54.71″E / 45.8967722°N 15.0651972°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Trebnje |
| Nadmorska višina | 273,9 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 135 (leta 2.010) |
| Časovni pas | CET (UTC+1) |
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
| Poštna številka | 8210 Trebnje |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Jezero je naselje v občini Trebnje.
Jezero je gručasta vas v spodnjem delu Temeniške doline vzhodno od Trebnjega. Hiše so v plitvi naravni kadunji poleg ceste Dolenja Nemška vas – Poljane ter južno od tod proti južnemu pobočju Svete Ane. V osrčje naselja priteka Lukovški potok, ki ponika v Gabrovški jami, 10 m širokem in 6 m globokem požiralniku, ki ga domačini imenujejo tudi Rupe. Jugovzhodno od Jezera ponika Dobravski potok, ki pri Dolenji Dobravi priteče na široko odprta travniška tla Na travnikih in v urejen požiralnik. Okoli vasi, kjer je prst debelejša se razprostirajo njive Žleb, Ajdnica, Smekoše, Loka in Krašce, na vlažnih tleh v bližini Lukovškega in Dobravskega potoka so travniki, na manj plodnih tleh pa gmajne. Na vzhodu in zahodu kulturne površine obdajajo mešani gozdovi s prevlado listavcev, celotno območje pa ima dobre pogoje za kmetijstvo. Na severnem delu vasi je cerkev svetega Petra, ki se je leta 1526 imenovala sveti Peter ob cesti, jedro sedanje stavbe pa je še srednjeveško. Na južni steni ladje so še fragmenti srednjeveških stenskih slik in v omet vrezani napisi (najstarejši je iz leta 1555). Portal v zahodni steni je gotski, prvotni ravni strop v cerkvi je zamenjal novejši obok, cementni tlak pa je nadomestil starejšega opečnega. V cerkev so vzidani štirje rimski kamni, dva napisna in dva reliefna, v bližini pa je bilo odkrito tudi rimsko grobišče. V bližnji okolici je skalnat kraški svet z vrtačami in jamami, ki so gostejše v gozdu blizu zadnjega požiralnika Temenice, Risavnice. Tu so vodna Mačkova jama, Zgonuha in Velban kevder, na severovzhodni strani Jezera pa je jama Zemljančev kevder. Ob visokem vodostaju Temenice Risavnica vode ne more požirati, le ta pa odteka naprej skozi gozd proti Jezeru, kjer poplavi nekaj dvorišč.
Viri [uredi]
- Krajevni leksikon Slovenije, 1971. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 574 str.
