Idrija

Za druge pomene glej Idrija (razločitev).

Idrija
Idrija Geografski položaj v Sloveniji
Koordinati: 46°0′4.74″N 14°1′19.59″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Goriška regija
Pokrajina	Primorska
Občina	Idrija
Nadmorska višina	334,5 m
Prebivalstvo
• Skupno	5.878
Časovni pas	CET (UTC+1)
• Poletje (DST)	CEST (UTC+2)
Poštna številka	5280 Idrija
Zemljevidi	Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Idrija (italijansko Idria) je mesto v Republiki Sloveniji in sedež istoimenske občine, ki leži v vzhodnem delu predalpske Slovenije. Znana je predvsem po rudniku živega srebra in čipkah.

Zgodovina

Živosrebrna ruda

Če govorimo o Idriji, ne moremo mimo rudnika živega srebra. Idrija najverjetneje danes sploh ne bi obstajala, če konec 15. stoletja na tem območju ne bi našli zelo bogate živosrebrne rude. Po legendi je leta 1490 škafar, izdelovalec lesenih posod, v potoku na območju sedanje Idrije odkril svetlikajočo se snov, za katero se je kasneje ugotovilo, da je živo srebro. Kmalu so se začeli priseljevati rudarji iz nemških, italijanskih in čeških dežel, ki so iskali rudo. Večjega odkritja ni bilo do 22. junija 1508, ko so rudarji odkrili veliko živosrebno žilo. Zaradi pomembnosti odkritja se na ta dan praznuje praznik Občine Idrija. Zaradi velikega pomena je rudnik leta 1575 kupila avstrijska cesarska vlada, ki je rudnik modernizirala. Leta 1607 je bila Idrija izločena iz tolminskega gospostva, nastalo je posebno idrijsko gospostvo, ki mu je načeloval rudniški upravnik. Konec 17. stoletja je Idrija prerastla v naselje z okrog 1500 prebivalci. V 18. stoletju pa je sledil vzpon - konec stoletja je s 3600 prebivalci postala drugo največje mesto na Kranjskem, v mesto pa so začeli prihajati največji svetovni strokovnjaki. V tistem času je idrijski rudnik pokrivalo kar 5 % proračunskih izdatkov avstrijskega cesarstva. Hkrati z razvojem rudnika se je razvijalo tudi mesto. Konec 18. stoletja je bila zgrajeno žitno skladišče in gledališka stavba, ki danes velja za najstarejšo ohranjeno gledališko stavbo na Slovenskem.

Veduta Idrije iz poznega 18. stoletja

V drugi polovici 18. stoletja je imela Idrija najbolje organizirano zdravstveno službo na področju sedanje Slovenije. V Idriji so delali med drugimi Giovanni Antonio Scopoli (1732 - 1788), ki je napisal prvo knjigo o kranjski flori Flora Carniolica in Balthasar Hacquet (1739 - 1815), čigar knjiga Oryctographia Carniolica je temelj slovenske geologije in mineralogije.

Razcvet mesta je za kratek čas ustavila okupacija Francozov ob prelomu na 19. stoletje. Mesto se je po odhodu Francozov znova počasi stabiliziralo in doživelo najboljša leta malo pred 1. svetovno vojno. Med 1. svetovno vojno je rudnik razumljivo stagniral, tako da je bilo poslovanje otežkočeno. Ko je Idrija po vojni skladno s pogodbo prišla pod italijansko oblast, je rudnik posloval zelo slabo zaradi ignorantskega odnosa italijanske države. Po drugi svetovni vojni, ko je Idrija po pogodbi iz leta 1947 prišla pod Jugoslavijo, se je začela zadnja modernizacija rudnika, v kateri so med drugim uvedli rotacijske peči in prevoz rude z žičnico. Rudnik so začeli zapirati v 80. letih 20. stoletja, ko je živemu srebru na borzah izrazito padla vrednost, ki je sledila množični opustitvi živega srebra v industriji.

Idrija se skupaj z drugimi alpskimi mesti v društvu Alpsko mesto leta zavzema za trajnostni razvoj v Alpah in za uresnicevanje Alpske konvencije. Idrija je Alpsko mesto leta 2011.

Geografija

Lega

Idrija leži v kotlini, v osrčju Idrijskega hribovja. Skozi mesto teče reka Idrijca, ki izvira na bližnji Vojskarski planoti. Ob tektonski prelomnici se stikata predalpski in kraški svet, na območju pa se je kot posledica pestre geološke aktivnosti razvilo idrijsko rudišče. V okolici mesta je veliko lesnih in vodnih virov, kar je igralo pomembno vlogo pri delovanju rudnika.

Rudišče

Idrijsko rudišče se razteza pod površjem Idrije v smeri SZ-JV. V dolžino meri 1500 m, v širino pa od 300 do 600 m. Uvršča se med monomineralna rudišča, kar pomeni, da čistost živega srebra dosega 99,9 %. Rudišče je nastalo pred 230 milijoni let. Posebnost idrijskega rudišča je samorodno živo srebro, ki se največkrat nahaja v obliki kapljic v plasteh skrilavca.

Znamenitosti

• Rudnik Idrija - drugi največji rudnik živega srebra na svetu
• Grad Idrija
• Klavže (pregrada)
• Gozdna železnica Idrijski lauf
• Partizanska tiskarna Slovenija
• Gledališče, Idrija - najstarejša gledališka stavba v Sloveniji, zgrajena 1769, v 80. in 90. letih 20. stoletja je bilo filmsko gledališče, sedaj je pa že več let zaprto.
• Divje jezero
• Idrijske grablje
• Idrijska čipka
• Idrijski žlikrofi - slovenska jed iz Idrijskega

Gospodarstvo

Mesto je dolga stoletja slonelo na rudniku živega srebra, po zaprtju le-tega v 70. letih 20. stoletja pa je prišlo do prestrukturalizacije. Iz bogate inženirske dediščine živega srebra sta nastala koncern Kolektor in korporacija Hidria. Idrija je vse do začetka gospodarske krize dosegala izredno nizko raven brezposelnosti, v zadnjih letih je sicer brezposelnost narastla, vendar je še vedno nižja kot drugod po Sloveniji.

Izobraževanje in šolstvo

Začetki šolstva v Idriji so povezani s protestanti, ki so proti koncu 16. stoletja v Idriji ustanovili prvo šolo. V Idriji so korenine slovenskega strokovnega šolstva (rudnik je 1728 ustanovil tehniško in zemljemersko šolo). Leta 1901 je bila v Idriji ustanovljena prva realka v slovenskem jeziku, danes Gimnazija Jurija Vege.

Medarodno sodelovanje

Idrija je pobratena ali sodeluje z večimi mesti.

• Aumetz
• Lepoglava
• Almaden

Viri

• Ivana Leskovec, Martina Peljhan (2009). Zgodba o petstoletnem srebrnem studencu. Občina Idrija in Rudnik živega srebra Idrija. ISBN 978-961-90052-8-6. 

Glej tudi

• Seznam mest v Sloveniji
• New Idria - rudarsko mesto v Kaliforniji v Združenih državah Amerike, ki je ime dobilo po Idriji

Zunanje povezave

• Idrija, uradna stran občine.
• Spletni portal mesta Idrija