Rudnik Idrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rudnik Idrija
Antonijev rov
Antonijev rov
Lokacija Idrija
Koordinati 45°59′58.86″N 14°1′21.10″E / 45.9996833°N 14.022528°E / 45.9996833; 14.022528Koordinati: 45°59′58.86″N 14°1′21.10″E / 45.9996833°N 14.022528°E / 45.9996833; 14.022528
Tip Kulturni
Kriterij ii, iv
Razglasitev 2012 (23. zasedanje)
Del Heritage of Mercury. Almadén and Idrija
evid. št. 1313rev
Država Zastava Slovenije Slovenija
Regija Evropa in Severna Amerika
Uradno ime: Idrija - Rudnik živega srebra
Razglasitev 10. avgust 2001
ID # 185[1]
Rudnik Idrija se nahaja v državi Slovenija
Geografski položaj: Rudnik Idrija, Slovenija

Rudnik Idrija je nekdanji rudnik živega srebra v Idriji. Rudnik je bil drugi največji proizvajalec te rude na svetu (prvi je španski Rudnik Almadén). Danes je en del urejen v muzej, ki velja za največjo znamenitost Idrije.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Odkritje živosrebrne rude je gotovo prispevalo k nastanku Idrija. Legenda pravi, da je neki kmet Škafar leta 1490 na območju Idrije odkril samorodno živo srebro. Medtem ko je nalival vodo v škaf, se je nekaj zasvetilo v vodi. Hotel je premakniti škaf, a je bil tako težek, da ga ni mogel premakniti niti za centimeter. Šel je v Škofjo Loko in tam so ugotovili da gre za živo srebro.

V Idriji naj bi začeli kopati rudo v zadnjem desetletju 15. stoletja. To dokazuje tudi cerkev Svete Trojice, ki je bila zgrajena leta 1500. Do leta 1508 rudarji v zemlji niso našli kaj prida živega srebra, tega leta pa so v Antonijevemu rovu našli ogromne žile. Značilen idrijski grad Gewerkenegg, ki ni nikoli služil za obrambo in je bil namenjen shranjevanju živega srebra ter domovanju rudniške uprave, so zgradili leta 1527. Leta 1575 je rudnik v celoti prišel pod upravo avstrijske vlade, ki je bila lastnica vse do 1918. Ob menjavi oblasti se je rudnik tudi moderniziral. Zgradili so retortne peči za žganje rude in črpalke za črpanje vode iz podzemlja. Rudnik so ob koncu 17. in začetku 18. stoletja zasedli Francozi, ki pa so se do Idrije obnašali zelo roparsko.

Rudarski muzej[uredi | uredi kodo]

Pri bivšem Frančiškovem jašku so v dveh dvoranah razstavljeni stari rudarski stroji. V bližini je obnovljena rudarska hiša iz 2. polovice 18. stoletja.

Antonijev rov[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Antonijev rov, Idrija.

Del rudnika v opuščanju je predelan (obnovljen) kot rudnik - muzej in odprt za dostop. To je Antonijev rov, del rudnika takoj za nekdanjim glavnim vhodom. V hiši, iz katere je vhod v Antonijev rov, se je rodil Stanko Bloudek, slovenski letalski konstruktor, športnik, načrtovalec športnih objektov.

Kamšt

Kamšt[uredi | uredi kodo]

Ime verjetno izvira iz nemške besede »Kunst«. Črpanje vode iz rudnikov je od nekdaj velik problem, uspešno so ga rešile šele električne črpalke. V Idrijskem rudniku so ta problem reševali z več verzijami koles in črpalk. Pred približno 200 leti so zgradili veliko vodno črpalko »Kamšt«. Veliko vodno kolo s premerom 13 metrov je poganjalo drogovje 67 metrov vodoravno in 340 metrov globoko v jamo. Na dnu je bila vodna črpalka. Ko je povodenj 1948 odnesla jez na Idrijci (usmerjal je vodo preko Rak na vodno kolo), se je Kamšt za vedno ustavila. Sedaj je obnovljena in se lahko ogromno kolo vrti le na ročni pogon. Kamšt je danes največje leseno kolo v Evropi in je eno izmed največjih tehničnih čudes Slovenije in Evrope.

Rake[uredi | uredi kodo]

Rake

Vodno kolo Kamšt je za delovanje potrebovalo stalen dotok vode. Ob reki Idrijci so zgradili rake (kanal za dovod vode, znan tudi pri mnogih mlinih in žagah). Po prenehanju delovanja Kamšti so propadale, sedaj so vsaj delno obnovljene in ob njih vodi sprehajalna pot od Idrije do Divjega jezera.

Unescova svetovna dediščina[uredi | uredi kodo]

Slovenija je leta 2008 vložila kandidaturo Idrije za status Unescove svetovne dediščine skupaj z španskim rudnikom živega srebra Almadén in mehiškim rudnikom srebra v Potosiju. Komisija pri Unescu je vlogo leta 2009 zaradi pomanjkljivosti zavrnila.[2] Dopolnjena vloga je prestala postopek izbire in rudišče živega srebra v Idriji je bilo skupaj s španskim vpisano v seznam 30. junija 2012, na 36. zasedanju Unesca.[3]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 185". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. ^ "Za vpis na Unescov seznam se bo treba bolj potruditi". MMC RTV-SLO. 28.6.2009. Pridobljeno dne 28.6.2009. 
  3. ^ "Sites in Iran, Malaysia, Canada, Slovenia, Spain, Germany, Portugal and France on UNESCO’s World Heritage List". UNESCO. 30.6.2012. Pridobljeno dne 30.6.2012. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]