Lepoglava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lepoglava
Lepoglava se nahaja v Hrvaška
Lepoglava
Lepoglava
Geografska lega na Hrvaškem
46°12′N 16°2′E / 46.200°N 16.033°E / 46.200; 16.033Koordinati: 46°12′N 16°2′E / 46.200°N 16.033°E / 46.200; 16.033
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaVaraždinska županija Varaždinska županija
MestoLepoglava
Nadm. višina
251 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno4.084
Poštna številka
42250 Lepoglava
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Lepoglava je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Varaždinsko županijo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Lepoglava leži v hrvaškem Zagorju v dolini rečice Bednja. Kraj je bil poseljen že v prazgodovinskih in rimskih časih na kar kažejo arheološka nahajališča. Pavlinski samostan s cerkvijo Blažene Djevice Marije je dal okoli leta 1400 postaviti grof Herman II. Celjski, po letu 1492 pa ga je temeljito obnovil ban Ivan Korvin. Med leti 1582 do 1637 je tu delovala pavlinska gimnazija, od 1683 do 1690 ter od leta 1700 dalje pa teološka šola. V 18. stoletju so samostan spremenili v zapor. Med najbolj znanimi zaporniki 20. stoletja v Lepoglavi so med drugimi bili predsednik SFRJ Josip Broz - Tito, nadškof in kardinal Alojzije Stepinac ter prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman.[1]

Pavlinci so v Lepoglavo prinesli kleklanje. Znanje o izdelavi čipk se je ohranilo vse do danes. Od leta 1997 tu poteka vsakoletni mednarodni Festival lepoglavske čipke.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1442 2397 2595 2793 3142 3408 3980 4250 3578 3637 3816 3749 3786 3781 4084

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Hrvatsko zagorje. Turistička monografija. Zagreb, 2008. ISBN 987-953-215-437-5
  2. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]