Domžale
| Domžale | |||
|---|---|---|---|
| Grad Krumperk | |||
|
|||
| Vzdevek: "Satelitsko mesto", "Športno mesto"[navedi vir] | |||
| Geslo: "Kjer hotenja zmagujejo"[navedi vir] | |||
|
|
|||
| Koordinati: 46°8′42″N 14°35′41″E / 46.145°N 14.59472°EKoordinati: 46°8′42″N 14°35′41″E / 46.145°N 14.59472°E | |||
| Država | Slovenija | ||
| Pokrajina | Gorenjska | ||
| Prva omemba | 13.stoletje | ||
| Ustanovitev trga | 1925. leta | ||
| Ustanovitev mesta | 19.april 1952 | ||
| Upravljanje | |||
| • Župan | Toni Dragar | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 72 km2 | ||
| Nadmorska višina | 304 m | ||
| Prebivalstvo | |||
| • Skupno | 14.960 | ||
| Časovni pas | CET (UTC+1) | ||
| Poštna številka | 1230 | ||
| Omrežna skupina | 01 | ||
| Spletna stran | www.domzale.si | ||
Domžale so mesto in središče po številu prebivalcev osme največje slovenske občine Domžale. Ležijo južno od Kamniško-Savinjskih Alp in so upravno ter kulturno središče Vzhodne Gorenjske. Nekdaj so bile znane kot satelitsko mesto, danes pa so športno mesto.
Vsebina |
Zgodovina [uredi]
Prazgodovina [uredi]
Sodeč po arheoloških najdiščih v okolici, je bil kraj obljuden že v prazgodovini. V Babji jami so arheologi našli sledove ledenodobnega lovca, pragoveda, bobra, alpskega svizca in obroček iz kovine ter sledi oglja. Najdbe so stare približno 15.000 let. Na Šumberku so našli kladivasto sekiro iz neolitika, v strugi Kamniške Bistrice pa tri kamnite sekire iz serpetina. Pod Šumberkom so našli bronasto bodalo iz bronaste dobe.
Zgodovina po našem štetju [uredi]
- Stari vek
V Grobljah so odkrili zidovje stare rimske postojanke. Našli so zlat kovanec rimskega cesarja Klavdija in tudi več srebrnih in bronastih kovancev. Pri prekopavanju ceste v Stobu so našli ostanke rimske ceste in izkopali dva rimska nagrobnika.
- Srednji vek
V starih listinah se kraj prvič omenja sredi 13. stoletja. Med leti 1200 in 1230 so nastale listine, kjer je omenjeno staro krajevno ime Domsseldorff. Od mnogih gradov danes stojijo le še grad Krumprek, grad Češenik in grad Črnelo. Na Goričici so še sledovi tabora okoli cerkve za obrambo pred turškimi vpadi.
- Novi vek in slamnikarstvo
Zaradi ugodne prometne lege ceste Dunaj—Trst in lokalne železniške proge Ljubljana—Kamnik in vodne energije Kamniške Bistrice so se vasi Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Stob in Študa hitro pričele razvijati. Razmah so doživele v drugi polovici 19.stoletju z razvojem slamnikarstva, ki je iz obrtniške ravni prešel na industrijsko proizvodnjo, zgrajene so bile tovarne slamnikarstva s katerimi so upravljali predvsem Tirolci.
Dvajseto stoletje [uredi]
- Prva svetovna vojna
26.julija 1914 je bila objavljena vojna napoved. Vojna z Italijo je na mesto zelo vplivala, saj ležijo ob cesti, ki je povezovala Avstro-Ogrsko s primorskimi bojišči. Po koncu vojne, leta 1918 je bila razglašena država SHS, Domžale je obiskal kralj Aleksander.
- Trg Domžale
Slamnikarstvo je prineslo velik napredek in z združitvijo vasi Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Stob in Študa so leta 1925 nastale Domžale in bile razglašene za trg. Leta 1929 so dobile ulice.
- Druga svetovna vojna
Nemška vojska je dne 11.aprila 1941 z letali bombardirala hiše, stanovanjsko poslopje, trgovino, opazovalni stolp in oddajnik radijske postaje v Domžalah, nakar je sledila kratkotrajna italijanska zasedba in nato nemška okupacija. Do konca druge svetovne vojne je bila v Domžalah ves čas prisotna močna okupatorjeva postojanka. Dne 3. 9. 1941 je okupator po akciji partizanov pri mostu čez Bistrico ustrelil 10 talcev.
- Satelitsko mesto
Domžale so postale mesto leta 1952, 19.aprila. Takrat je bilo središče deljeno na Spodnje in Zgornje Domžale. Vedno bolj so dobivale podobo industrijskega kraja z zlasti močno kemično in tekstilno industrijo. Močno pa se je razvila tudi obrtna dejavnost. Največji uspeh je mesto doživelo v 80. letih, ko je postalo najbolj razvito mesto Slovenije in Jugoslavije, v času ko so zgradili bloke in stolpnice. Takrat je mesto dobilo novo, popolnoma spremenjeno podobo, vse stare hiše in vaški značaj so zamenjali bloki in beton, mesto je dobilo vzdevek "satelitsko mesto".
Po letu 1991 [uredi]
- Vojna za samostojnost
Glavni boj za samostojno Slovenijo se je odvijal v okolici Domžal, v Trzinu in Mengšu. Jugoslovanska armada je 27.junija 1991 napadla barikade. Bombardirali so oddajnik radijske postaje, hiše in oklepnike.
- Razpad velike občine
Po osamosvojitvi Slovenije so Domžale izgubile status mestne občine, okoliške vasi Mengeš, Moravče in Lukovica pa so se odcepile. Leta 1998 se je odcepil še Trzin.
Geografija [uredi]
Lega [uredi]
Domžale ležijo na južnem obrobju Kamniško-mengeškega polja. Mesto leži v Ljubljanski kotlini skupaj z 10 km oddaljenim Kamnikom, 15 km oddaljeno Ljubljano in 20 km oddaljenim Kranjem. Predmestne občine oz okoliška naselja so še Mengeš, Moravče, Lukovica pri Domžalah in Trzin. Od Letališča Jožeta Pučnika so oddaljena 15km.
Nadmorska višina mesta je 304m, mestni grič Šumberk pa leži na 358m.
Vode [uredi]
Mesto leži na bregovih reke Kamniške Bistrice, največje reke v mestu, ki se kasneje na območju Dola pri Ljubljani izliva v reko Savo. Je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, zaradi mnogih poplav je bila regulirana leta 1973.
Okoli mesta tečejo manjši potočki, ki se vse izlivajo v Kamniško Bistrico, med njimi tudi Mlinščica, ki je bila umetno narejen industrijski kanal. Ime je dobila po številnih kmečkih mlinih, ki jih je poganjala voda.
Geološke značilnosti [uredi]
Kotlino od Homca do Mengša je v pleistocenskem obdobju z erozijsko silo oblikovala Kamniška Bistrica s svojimi pritoki. Holocenski nanosi so povsem prekrili dolino in izoblikovali ravnino.
Znamenitosti [uredi]
Menačnikova hiša [uredi]
Je značilna kmečko – obrtniška hiša. Zgrajena je bila leta 1898 na pogorišču prejšnje lesene zgradbe.
Slamnikarski muzej Domžale [uredi]
Muzej prikazuje razvoj slamnikarstva na Domžalskem. V njem je zbirka slamnikov, pletenih kit in orodij za izdelovanje slamnikov. Domžalske slamnike so v 18. in 19. stoletju izvažali v mnoge evropske države, naprodaj so bili tudi v ZDA.
Arboretum Volčji Potok [uredi]
Arboretum pomeni zbirko dreves in grmov, ki je namenjena izobraževanju in raziskovanju. Arboretum v Volčjem Potoku je v osnovi botanični vrt za lesnate rastline, edini tovrstni v Sloveniji. Nahaja se nekaj kilometrov severno od mesta Domžale v Volčjem Potoku (Občina Kamnik).
Posebnost Arboretuma je, da je bil že od začetka oblikovan kot park, ki je namenjen javnosti. Njegovi ustvarjalci so zbirke rastlin uporabili kot gradivo za raznolike parkovne prizore. Drevnino so izbirali po njeni okrasni vrednosti in uporabnosti na vrtu in v parku.
Parki v Domžalah [uredi]
- Češminov park: Srce mesta je na 2ha veliki površini v osrčju mesta. Na tem prostoru se prirejajo razne prireditve.
- Občinski park je manjši park ob stavbi upravne enote.
- Park državnosti je manjši park v Srednjih Jaršah. Tu se nahaja spomenik knežjega kamna.
- Kamniška Bistrica: Zelena os regije poteka vse od Kamnika pa do Dola pri Ljubljani na bregovih reke Kamniške Bistrice, ki je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji.
- 88 lip je eden najstarejših parkov, posvečen Titu. Je znotraj Zelene osi.
- Šumberk: Pljuča mesta je grič z nadmorsko višino 358 metrov ob Zeleni osi. Tu sta manjši kraška jama, imenovani Dolga jama in Podreška jama. Po Šumberku vodi tudi Gozdna učna pot Šumberk.
- Grobeljski drevored je nekoč vodil do gradu in cerkve. Do tod vodijo tudi poljske poti in sprehajališča iz Trzina in Mengša. Sedaj namesto gradu tu stoji fakulteta, cerkev, do katere vodi drevored, pa je znana po svojih freskah.
- Domžalska spominska pot vodi po poteh bivše Mestne občine Domžale.
Gradovi na Domžalskem [uredi]
Kraške jame [uredi]
- Dolga jama se nahaja na gozdni učni poti Šumberka.
- Podreška jama se nahaja na gozdni učni poti Šumberka.
- Železna jama je 60m dolga jama, na Gorjuši, urejena je za obiskovalce.
- Jamarski dom na Gorjuši hrani muzejsko zbirko, tu so razstavljeni jamski hrošči, kapniki, mah in glive, ki jih je zbiral Simon Robič.
Cerkve [uredi]
- Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah je znana po freskah, ki jih je naslikal znani slovenski slikar Franc Jelovšek
- Cerkev Marije vnebovzete je bila zgrajena v 16. stoletju na majhnem griču Goričica. Tabor jo je varoval pred turškimi vpadi, danes se po njem imenuje četrt Tabor, kjer se cerkev nahaja.
Uprava [uredi]
- Mesto
Domžale so razdeljene na enote: Slavka Šlandra, Venclja Perka, Simona Jenka, Toma Brejca, Jarše-Rodica
- Četrti v mestu
- Slavka Šlandra: Center, Bistra, Zaboršt
- Venclja Perka: Stob, Tabor, Depala vas
- Simona Jenka: Študa, Mačkovci
- Toma Brejca: Vir, Podrečje, Količevo
- Jarše-Rodica: Rodica, Groblje, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Soseska ob starem mlinu
Izobraževanje [uredi]
V mestu je 7 osnovnih šol, Osnovna šola Venclja Perka, Osnovna šola Domžale, Osnovna šola Rodica, Osnovna šola Roje, Osnovna šola Preserje pri Radomljah, Osnovna šola Dob in Osnovna šola Dragomelj.
Srednja šola Domžale ima dve enoti: gimnazijo ter poklicno in strokovno šolo. Obe sta v središču mesta.
Od višjega šolstva je v Domžalah le Biotehniška fakulteta - oddelek za zootehniko na Rodici.
V Stobu je tudi Glasbena šola Domžale.
Šport in rekreacija [uredi]
- Športno mesto
V Domžalah je zelo razvita športna dejavnost, v ospredju pa so Nogometni klub Domžale, Košarkarski klub Helios Domžale in Atletski klub Domžale.
Košarkarska zgodba se je začela pisati po 2. svetovni vojni, klub že vrsto let sodeluje v Jadranski ligi. Nogometaši so svojo pot začeli leta 1921, vrhunec pa doživeli v sezonah 2006/2007 in 2007/2008, ko so dvakrat zapored osvojili naslov državnih prvakov.
- Športni park
V domžalskem športnem parku se nahaja Kopališče Domžale, teniško igrišče Ten-Ten, več nogometnih igrišč, pozimi pa tudi drsališče. V gradnji je tudi nova košarkaška dvorana. Poleg se nahaja tudi nogometni in atletski stadion Domžale.
- Hala KC
Košarkarski klub Helios Domžale ima dvorano v centru mesta, v Hali KC.
- Drugo
V okolici se nahajaju tudi šole jahanja, priljubljeno je jahanje lipicancev v okolici gradu Krumperk. V sklopu Arboretuma Volčji Potok so na voljo tudi golf igrišča.
Mediji [uredi]
- Časopisi
Domžalski lokalni časopisi so Slamnik (občinsko glasilo), Domžalske novice, časopis Domžurnal pa izhaja za več občin v regiji.
- Radio
Radijska postaja v mestu je Radio Hit, danes znan po celotni državi.
Blizu Štude se nahaja tudi srednjevalovni RA-oddajnik, pred leti pa so nameravali na to mesto prestaviti stavbo RTV Slovenije.
Promet [uredi]
- Železniška postaja
Domžale so z občinami Trzin, Kamnik in Ljubljana povezane z železniško progo Kamnik - Ljubljana.
- Avtobusna postaja
Podjetje Kam-Bus upravlja z medkrajevnimi linijami do okoliških občin Trzin, Mengeš, Moravče, Lukovica, ter do občin Kamnik, Gornji Grad in Ljubljana.
Z redno medkrajevno linijo Ljubljana - Zagorje, s katero upravlja podjetje Integral Zagorje je mesto povezano tudi z Zasavjem.
Mesto je povezano tudi z redno medregionalno linijo Murska Sobota - Maribor - Celje - Ljubljana - Postojna - Koper - Piran in linijo Ljutomer - Maribor - Celje - Ljubljana - Postojna - Ajdovščina - Nova Gorica.
- Štajerska avtocesta
Mesto je povezano s štajersko avtocesto Maribor - Ljubljana. Avtocestni izvoz Domžale se nahaja v naselju Zaboršt, v fazi načrtovanje je tudi novi avtocestni izvoz Domžale-Študa, ta še bližje centru, nahajal se bo v naselju Študa.
Ustanove v Domžalah [uredi]
- Kulturni dom Franca Bernika Domžale
- Kulturni dom Toma Brejca
- Knjižnica Domžale
- Zdravstveni dom Domžale
- Dom upokojencev Domžale
- Pošta Domžale
- Hala KC Domžale
- Upravna enota Domžale
Mednarodno povezovanje [uredi]
Domžale sodelujejo z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi:
Znane osebnosti [uredi]
- April, slovenska pevka
- Aci Bertoncelj, pianist in glasbeni pedagog
- Matjaž Brojan, novinar in publicist
- Eva Černe, slovenska pevka
- Neža Drobnič, slovenska pevka in televizijska napovedovalka
- Alenka Gotar, slovenska pevka
- Špela Grošelj, slovenska pevka
- Franc Habe, slovenski agronom
- Katarina Habe, slovenska pevka
- Stane Habe, glasbeni pedagog
- Tomaž Habe, slovenski skladatelj in glasbeni pedagog
- Nenad Jovičić, filmski snemalec
- Janez K. Lapajne, geofizik in seizmolog
- Janez Lapajne, režiser
- Daniel Popovič, slovenski pevec
- Aiken Veronika Prosenc, filmska producentka
- Adam Ravbar, baron
- Franc Rode, nadškof in kardinal
- Karmen Stavec, slovenska pevka
- Stane Stražar, kronist, publicist in društveni delavec
- Alenka Strnad, radijska voditeljica
- Martina Šraj, slovenska pevka
- Vera Trstenjak Jovičić, slikarka
- Saša Vuga, pisatelj, dramaturg in scenarist
- Cvetka Zalokar Oražem, političarka, poslanka in književnica
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
|
|||||||||||