Trzin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Trzin
Obrtno industrijska cona
Trzin is located in Slovenija
Trzin
Trzin
Položaj naselja Trzin v Sloveniji
Koordinati: 46°08′N 14°34′E / 46.133°N 14.567°E / 46.133; 14.567Koordinati: 46°08′N 14°34′E / 46.133°N 14.567°E / 46.133; 14.567
Država Slovenija
Pokrajina Gorenjska
Regija Osrednjeslovenska
Upravljanje
 • Župan Anton Peršak
Površina
 • Skupno 8,6 km2
Nadmorska višina 299 m
Prebivalstvo
 • Skupno 3.664
Časovni pas CET (UTC+1)
Poštna številka 1236
Omrežna skupina 01
Spletna stran www.trzin.si

Trzin je naselje in sedež druge najmanjše in gospodarsko najbolj uspešne slovenske občine. Do leta 1998 je Trzin spadal pod občino Domžale, danes pa je samostojna občina.

Delitev naselja[uredi | uredi kodo]

Stari Trzin - vas[uredi | uredi kodo]

Nahaja se med hribom Onger na zahodu in Trzinskim poljem na vzhodu. V tem delu se nahaja Osnovna šola Trzin, občino, cerkev sv. Florijana, gasilski dom in nekaj kmetij.

Novi Trzin - Mlake[uredi | uredi kodo]

Razvil se je na zahodni strani Ongra. Je stanovanjsko naselje, nastalo na nekdanjem močvirju. Tu stoji banka, vrtec in nekaj lokalov.

Obrtno Industrijska cona Trzin[uredi | uredi kodo]

Je najnovejši del Trzina, ki je nastal leta 1985. Leži zahodno od novega dela in se je prav tako razvil na močvirnih tleh. Je ena najuspešnejših slovenskih industrijskih con.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Lega[uredi | uredi kodo]

Trzin leži v okolici Domžal, na obrobju Kamniško-mengeškega polja. Meji na občine Mengeš, Ljubljana in Domžale.

Nadmorska višina je 299m.

Vode[uredi | uredi kodo]

Skozi kraj teče reka Pšata, ki se kasneje izliva v Kamniško Bistrico.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Najstarejša ohranjena listina, v kateri je zapisano ime kraja, je bila napisana 15.maja 1273. Gre za dokument nemškega viteškega reda s katerim je kranjski deželni glavar potrdil, da se je Viljem Svibenjski v korist Nemškega viteškega reda odpovedal pravicam do šestih kmetij v Trzinu, kraj sam pa je v listini zapisan z imenom Direzin. Kasneje so naselje omenjali še večkrat, njegovo ime pa so izpisovali različno: Terzzein, Terzeyn, Trezein ali Tersein.

O poselitvi na tem področju v rimski dobi pričajo izkopanine ob nekdanji rimski cesti Emona-Celeia, ki je vodila tudi skozi Trzin. V skalni razpoki kamnoloma pa so našli kamnito kladivasto sekiro iz mlajše kamene dobe, ki nakazuje, da so ljudje obiskovali območje Trzina že v tistih časih, mogoče pa so se na območju Trzina zadrževali tudi stalno.

Janez Vajkard Valvazor je zapisal, da so Trzinci sloveli po izdelovanju postelj, pletenju ribiških mrež ter izdelovanju ribiških palic in vrvi. Sicer pa so se Trzinci v glavnem preživljali z živinorejo in obdelovanjem zemlje. Ker polja, ki jih je na jugu naselja omejevalo močvirje, niso mogla povsem zadovoljiti potreb po hrani, so se številni oprijemali tudi dodatnih, dopolnilnih dejavnosti.

Zelo veliko Trzincev se je ukvarjalo z mesarstvom - tako rekoč v vsaki drugi hiši so imeli mesarja ali pa vsaj klavca. Bili so cenjeni izdelovalci in prodajalci klobas - med drugim naj bi bili prav trzinski mesarji tisti, ki so začeli izdelovati klobase, ki se jih je kasneje prijelo ime kranjska klobasa. Nekateri so se ukvarjali tudi z mešetarjenjem in prekupčevanjem z živino, kot prevozniki - furmani, pa so bili nekateri Trzinci znani vse do Celovca.

Trzinci so se, predvsem s svojim junaštvom, večkrat zapisali v zgodovino. Leta 1528 so skupaj z Mengšani in prebivalci Goričice, današnjih Domžal, na mengeškem polju premagali oddelek Turkov, ki so plenili po okoliških krajih.

8. septembra 1813 so Trzinci Avstrijcem pomagali na mengeškem polju premagati Napoleonove vojake, saj so njihove vojake pripeljali za hrbet 7.000 glave francoske vojske, ki jim je poveljeval general Belotti.

V času francoske zasedbe naših krajev so se tudi na trzinskem območju pojavili rokovnjači, ki so ostali še po tem, ko so se Francozi že umaknili. V ljudskem izročilu je ohranjenih še precej zgodb o rokovnjaških podvigih, še najbolj odmevna pa je bila smrt enega najbolj znanih rokovnjačev - Dimeža, ki so ga imenovali tudi strah in trepet kranjske dežele. Dimež (Franc Sicherl) se je 20.1.1862 skupaj s pajdašem Pepelnakom (Matijcem Mlakarjem) z dimom zadušil v trzinski opekarni.

V Trzinu se je leta 1851 rodil Ivan Hribar politik, bankir, publicist in diplomat, predvsem znan po svojem patriotizmu.

Precej trzinskih fantov se je borilo na frontah I. svetovne vojne, bili pa so tudi borci za severno mejo pod poveljstvom generala Maistra. Na frontah te vojne je padlo 11 Trzincev, štirje pa so bili pogrešani. Kot zanimivost pa je treba omeniti, da je bilo med I. svetovno vojno v Trzinu tudi letališče z oporiščem za 32 vojaških letal. II. svetovna vojna je od Trzincev zahtevala še večji davek, čeprav Nemci v Trzinu nikoli niso imeli svoje postojanke. Med vojno je padlo 24 vaščanov, trije so padli kot talci, eden je bil živ sežgan, pet jih je umrlo v internaciji, izselili pa so 79 Trzincev.

Trzin je odigral pomembno vlogo v slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991, saj sta se ob trzinskem mostu čez Pšato 27.6.1991 spopadli JLA in Teritorialna obramba Republike Slovenije, ki šteje za eno pomembnejših bitk, v kateri so padli štirje vojaki JLA in en pripadnik TO.

Ustanove[uredi | uredi kodo]

Osnovna šola Trzin je bila ustanovljena leta 1985, sprva se je imenovala Osnovna šola Edvard Kardelj a je naziv po osamosvojitvi Slovenije tudi spremenila. Do ustanovitve so trzinski otroci (po končanem četrtem letu osnovne šole, ki je bila v prostorih današnje občine) v šolo hodili v Mengeš ali Domžale. Danes ima šola osemnajst oddelkov od prvega razreda devetletke do devetega razreda devetletke. V zadnjem letu je bilo vpisanih 351 učenk in učencev. V letih od 2003 do 2005 je bila šola dograjena z dvema prizidkoma za potrebe devetletne osnovne šole. V okviru šole delujejo številne interesne dejavnosti na kulturnem, naravoslovnem, družboslovnem, tehničnem in športnem področju. V sklopu javnega zavoda OŠ Trzin sta tudi oddelka Palčica in Žabica, ki skrbita za varstvo in vzgojo predšolskih otrok.

Občina Trzin: Od leta 1894 je Trzin imel svojo občino in tudi orožniško postajo, kjer je občinske zadeve vodil rihtar z dvema pomočnikoma. Ob nastajanju občin v drugi polovici 19. stoletja, je tudi Trzin dobil svoj občinski urad, ki je samostojno deloval do nemške okupacije. Nemci so Trzin priključili k mengeški občini. Na prvih volitvah so izvolili odbornike krajevnega ljudskega odbora, ki je samostojno deloval do leta 1952, nato pa so kraj ponovno pridružili Mengšu oz. tamkajšnji krajevni skupnosti. Leta 1970 se Trzin ponovno osamosvoji in postane samostojna krajevna skupnost, ki deluje znotraj občine Domžale. Samostojna občina pa postane konec leta 1998. Župan občine je g. Tone Peršak.

V Trzinu je leta 1983 nastalo planinsko društvo, ki je dobilo za marsikoga nenavadno ime Onger - to je vzpetina (378 m), ki se zajeda med »stari« in »novi« del Trzina. Društvo je pripomoglo, da je planinstvo v Trzinu dobilo domovinsko pravico.

Cerkev sv. Florijana je bila zgrajena v 14. stoletju in doživela kar nekaj prenov (tudi ob potresu leta 1895). V njej najdemo številne umetnine znanih umetnikov kot so: F. Jelovšek, L. Layer, M. Koželj in Jože Plečnik. V listinah je prvič omenjena leta 1526 in sicer kot podružnica mengeške župnije. Cerkev sv. Florijana je samostojna župnija od leta 1974.

Društva v Trzinu[uredi | uredi kodo]

  • Turistično društvo Kanja Trzin
  • Kulturno umetniško društvo Franc Kotar Trzin
  • Planinsko društvo Onger - Trzin
  • Orientacijski klub Trzin
  • Kolesarsko društvo FELIXI
  • Košarkarski klub UTRIP
  • Strelsko društvo Trzin
  • Društvo za napredek in razvoj Trzina
  • Smučarsko društvo Trzin

Povezave[uredi | uredi kodo]