Kranj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kranj
Kranj is located in Slovenija
Kranj
Kranj
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°14′37.12″N 14°21′20.74″E / 46.2436444°N 14.3557611°E / 46.2436444; 14.3557611Koordinati: 46°14′37.12″N 14°21′20.74″E / 46.2436444°N 14.3557611°E / 46.2436444; 14.3557611
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Gorenjska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Kranj
Nadmorska višina 388 m
Prebivalstvo
 • Skupno 38.838
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 4000 Kranj
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Kranj je četrto največje [1] mesto v Sloveniji, središče neformalne pokrajine Gorenjske in sedež istoimenske mestne občine Kranj. Zgrajen je bil na karbonatnem konglomeratu. Kranj ima močno tradicijo elektronske in gumarske industrije (Gorenjske elektrarne, Iskraemeco, Iskratel, Sava Kranj), še vedno pa je ohranil staro mestno jedro nad sotočjem Kokre in Save. Znan je tudi kot športno mesto, ki ima športni park. V parku lahko najdemo nogometno igrišče z umetno in naravno travo, teniška in košarkaška igrišča ter notranji in zunanji bazen.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kranj z gradom Kieselstein, Janez Vajkard Valvasor, 1689

Staro mesto Kranj, v starejših omembah tudi Carnium, Creina, Chreina, Krainburg, je zgodovinsko mesto na konglomeratnem pomolu med rekama Savo in Kokro. Območje mesta je bilo poseljeno vse od obdobja Keltov v prvem tisočletju pred našim štetjem. Enega od svojih vrhuncev je doživelo po preseljevanju ljudstev (Prej je bila v 6. stoletju izpričana mogočna strateško pomembna obrambna postojanka različnih germanskih plemen, predvsem Ostrogotov in Langobardov...grobišče germanskih in staroselskih pokojnikov obsega čez 1000 grobov) in poselitvi Slovanov v 7. stoletju, ko sta bila osnovana strateško pomembna utrdba in z njo povezano naselje, kar izpričuje največje staroslovansko grobišče, ki je bilo odkrito v Sloveniji.
Ob izgubi samostojnosti konec 9. oz. na začetku 10. stoletja postane utrdba na območju sedanjega Kranja sedež tako imenovane Kranjske krajine, ki se je pozneje razvila v Vojvodino Kranjsko, sedež pa se je prenesel v Ljubljano. Kot pomembno trgovsko središče je naselje v 13. stoletju dobilo mestne pravice ter s tem povezane številne svoboščine in ugodnosti za nadaljnji razvoj na področju trgovine in prometa s kmetijskimi proizvodi ter razvojem železarstva.

Do sredine 19. stoletja je bil Kranj trgovsko-sejemsko in obrtno mesto, s pojavom manufaktur in ob koncu 19. stoletja tudi industrije pa je postajalo vedno bolj industrijsko mesto. Srednjeveška zasnova mestnega jedra Kranja je zgrajena v značilni piramidalni obliki, ki jo poudarjajo cerkveni zvoniki. Druga značilnost je os sever-jug, ki jo nakazuje vizualna povezava zvonika kranjske župne cerkve in vrha Storžiča. Nedvomno načrtna postavitev višinskih dominant po mestnem prostoru uvršča Kranj med kompozicijsko najbolj pretehtane urbane organizme pri nas in v Srednji Evropi.

Ob koncu srednjega in v začetku novega veka je mestno obzidje z obrambnimi stolpi, gradom in orožarno Škrlovec varovalo mesto z zahodne savske strani. Tlorisno zasnovo sestavlja ozek prostor med obema rekama z dvema vpadnicama, ob nekdanjih glavnih mestnih vratih na sedanjem Maistrovem trgu in spodnjih mestnih vratih na današnji Vodopivčevi ulici. Mestno jedro tvorijo Glavni trg in Prešernova ulica, ki se povezujeta z dvema vzporednima ulicama. Tomšičeva in Tavčarjeva ulica sta nekdaj s prečnimi prehodi povezovali dvoriščne predele meščanskih hiš z mestnim trgom. Mesto krasijo meščanske hiše, čudovito oblikovane ulice, dvorci, cerkve in hiše z arhitekturno bogato okrašenimi pročelji ter dvorišči.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Znani meščani[uredi | uredi kodo]

Kranjski župani[uredi | uredi kodo]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Cerkve[uredi | uredi kodo]

Muzeji in galerije[uredi | uredi kodo]

Gradovi in fortifikacijski objekti[uredi | uredi kodo]

Arhitektura 20. stoletja[uredi | uredi kodo]

Ostale kulturne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Naravne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Javni prevoz[uredi | uredi kodo]

Mestni prevoz se izvaja ob delavnikih in sobotah. Koncesijo za opravljanje prevoza ima podjetje Alpetour. Avtobusi vozijo na 10 progah in povezujejo center mesta z nakupovalnimi središči in primestnimi naselji.

Pobratena in prijateljska mesta[uredi | uredi kodo]

pobratena mesta:

prijateljska mesta:

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]