Kranj

Kranj
Kranj
	Kranj Geografski položaj v Sloveniji
	Koordinati: 46°14′37.12″N 14°21′20.74″E / 46.2436444°N 14.3557611°EKoordinati: 46°14′37.12″N 14°21′20.74″E / 46.2436444°N 14.3557611°E
Država	Slovenija
Statistična regija	Gorenjska regija
Pokrajina	Gorenjska
Občina	Kranj
Nadmorska višina	388 m
	Prebivalstvo
• Skupno	38.838
Časovni pas	CET (UTC+1)
• Poletje (DST)	CEST (UTC+2)
Poštna številka	4000 Kranj
Zemljevidi	Najdi.si, Geopedia.si
	Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Kranj je četrto največje ^[1] mesto v Sloveniji, središče neformalne pokrajine Gorenjske in sedež istoimenske mestne občine Kranj. Kranj ima močno tradicijo elektronske in gumarske industrije (Gorenjske elektrarne, Iskraemeco, Iskratel, Sava), še vedno pa je ohranil staro mestno jedro nad sotočjem Kokre in Save. Znan je tudi kot športno mesto, ki ima športni park. V parku lahko najdemo nogometno igrišče z umetno in naravno travo, teniška in košarkaška igrišča ter notranji in zunanji bazen.

Zgodovina [uredi]

Kranj z gradom Kieselstein, Janez Vajkard Valvasor, 1689

Staro mesto Kranj, v starejših omembah tudi Carnium, Creina, Chreina, Krainburg, je zgodovinsko mesto na konglomeratnem pomolu med rekama Savo in Kokro. Območje mesta je bilo poseljeno vse od obdobja Keltov v prvem tisočletju pred našim štetjem. Enega od svojih vrhuncev je doživelo po preseljevanju ljudstev in poselitvi Slovencev v 7. stoletju, ko sta bila osnovana strateško pomembna utrdba in z njo povezano naselje, kar izpričuje največje staroslovensko grobišče, ki je bilo odkrito v Sloveniji.
Ob izgubi samostojnosti konec 9. oz. na začetku 10. stoletja postane utrdba na območju sedanjega Kranja sedež tako imenovane Kranjske krajine, ki se je pozneje razvila v Vojvodino Kranjsko, sedež pa se je prenesel v Ljubljano. Kot pomembno trgovsko središče je naselje v 13. stoletju dobilo mestne pravice ter s tem povezane številne svoboščine in ugodnosti za nadaljnji razvoj na področju trgovine in prometa s kmetijskimi proizvodi ter razvojem železarstva.

Do sredine 19. stoletja je bil Kranj trgovsko-sejemsko in obrtno mesto, s pojavom manufaktur in ob koncu 19. stoletja tudi industrije pa je postajalo vedno bolj industrijsko mesto. Srednjeveška zasnova mestnega jedra Kranja je zgrajena v značilni piramidalni obliki, ki jo poudarjajo cerkveni zvoniki. Druga značilnost je os sever-jug, ki jo nakazuje vizualna povezava zvonika kranjske župne cerkve in vrha Storžiča. Nedvomno načrtna postavitev višinskih dominant po mestnem prostoru uvršča Kranj med kompozicijsko najbolj pretehtane urbane organizme pri nas in v Srednji Evropi.

Ob koncu srednjega in v začetku novega veka je mestno obzidje z obrambnimi stolpi, gradom in orožarno Škrlovec varovalo mesto z zahodne savske strani. Tlorisno zasnovo sestavlja ozek prostor med obema rekama z dvema vpadnicama, ob nekdanjih glavnih mestnih vratih na sedanjem Maistrovem trgu in spodnjih mestnih vratih na današnji Vodopivčevi ulici. Mestno jedro tvorijo Glavni trg in Prešernova ulica, ki se povezujeta z dvema vzporednima ulicama. Tomšičeva in Tavčarjeva ulica sta nekdaj s prečnimi prehodi povezovali dvoriščne predele meščanskih hiš z mestnim trgom. Mesto krasijo meščanske hiše, čudovito oblikovane ulice, dvorci, cerkve in hiše z arhitekturno bogato okrašenimi pročelji ter dvorišči.

Galerija [uredi]

Kranj s Kamniško Savinjskimi Alpami v ozadju
Sava, ki teče skozi Kranj
Gimnazija Kranj
Cankarjeva ulica blizu gradu Kieselstein
Cerkev Sv. Roka
Panorama Kranja

Znani meščani [uredi]

Leopold Layer (1752-1828), slikar
Friderik Irenej Baraga (1797-1868), misijonar
France Prešeren (1800-1849), pesnik
Janez Bleiweis (1808-1881), politik
Janez Puhar (1814-1864), izumitelj fotografije na steklo
Simon Jenko (1835-1869), pesnik
Janez Mencinger (1838-1912), pisatelj
Jože Plečnik (1872-1957), arhitekt
Hinko Smrekar (1883-1942), slikar
Ivan Pregelj (1883-1960), književnik
Lojze Dolinar (1893-1970), kipar
Edvard Ravnikar (1907-1993), arhitekt
Franc Novak (1908), ginekolog
Peter Lipar (1912-1980), skladatelj
Marij Pregelj (1913-1967), slikar
Marjan Šorli (1915-1975), arhitekt
Davorin Dolar (1921), kemik
Boštjan Hladnik (1929-2006), filmski režiser
Zoran Thaler (1962), slovenski politik, mednarodni politolog, diplomat in podjetnik
Marko Pogačnik (1944), kipar
Ivan Savnik (1879-1950), trgovec in industrialec
Andrej Šifrer (1952), glasbenik
Andrej Štremfelj (1957), alpinist
Tomo Česen (1959), alpinist in novinar
Marta Zore (1964), glasbenica, skladateljica in saksofonistka
Iztok Čop (1964), veslač in športni trener
Matjaž Zupan - Mz Hektor (1967), glasbenik in predsednik SAZAS
Matjaž Zupan (1966), smučarski skakalec in trener
Pavel Lužan (1946), slovenski pisatelj in dramaturg
Mičo Mrkaić (1968), slovenski ekonomist in kolumnist
Tadej Valjavec (1977), športni kolesar
Borut Petrič (1961), slovenski plavalec
Gregor Fučka (1971), italijanski košarkar slovenskega rodu
Marko Milič (1971), slovenski košarkar
Saša Einsiedler (1967), slovenska pevka zabavne glasbe ter radijska in tv napovedovalka
Sanja Grohar (1984), slovenska pevka, fotomodel in TV voditeljica
Manca Špik (1980), slovenska pevka
Tanja Žagar (1982), slovenska pevka, pianistka in glasbena profesorica
Dalaj Eegol (1973), slovenski MC, pesnik in pisatelj
Boštjan Gorenc - Pižama (1977), slovenski MC, pisatelj in prevajalec
Boris Brunčko (1919), slovenski gledališki igralec
Sebastijan Cavazza (1973), slovenski gledališki in filmski igralec
Damijan Cavazza (1973), slovenski gledališčnik
Gregor Čušin (1970), slovenski igralec, dramatik in režiser
Brane Ivanc (1937), slovenski igralec
Damijan Perne (1968), slovenski zdravnik, psihiater, politik in nekdanji igralec
Osip Šest (1893), slovenski gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist
Milan Štefe (1969), slovenski dramski igralec
Matija Vastl (1975), slovenski gledališki in filmski igralec
Davor Davidovič - Dadi Daz (1973), glasbenik
Sušnik Tone (1931), komik, animator
Milan Rogelj (1960), športni pedagog, trener in predsednik otroških migrantov
Deja Mušič (1970), slovenska glasbenica, tv-voditeljica in budistka
Vlado Ravnik (1950), profesor botanik in umetnik
Primož Grašič (1968), kitarist
Borut in Darjan Petrič (1964), brata dvojčka, plavalca
Franc Vozel (1954), akademski slikar
Vesna Slapar (1974), gledališka igralka
Dane Zajc (1929), slovenski pesnik, dramatik in esejist
Danijel Šmid-Danny (1968), slovenski vedeževalec,pesnik in parapsiholog
Fran Roš (1898), slovenski pisatelj, pesnik in dramatik
Uroš Zorman (1980), slovenski rokometaš

Kranjski župani [uredi]

1850-1857 Konrad Lokar
1857-1861 Jakob Jalen
1861-1865 ponovno Konrad Lokar
1865-1866 Sebastijan Šavnik
1866–1869 Matej Pirc
1869-1872 ponovno Sebastijan Šavnik
1872-1874 Leopold Jugovic
1874-1910 Karel Šavnik (starejši)
1911-1921 Ferdinand Pollak
1921-1936 Ciril Pirc

Znamenitosti [uredi]

Cerkve [uredi]

Muzeji in galerije [uredi]

Gradovi in fortifikacijski objekti [uredi]

Arhitektura 20. stoletja [uredi]

Ostale kulturne znamenitosti [uredi]

Prešernov gaj, kjer sta pokopana France Prešeren in Simon Jenko
Mitnica
Mestna hiša na Glavnem trgu
Kostnica ob Cerkvi svetega Kancijana

Naravne znamenitosti [uredi]

Kanjon Kokre
Sekvoja pri Gimnaziji Kranj

Javni prevoz [uredi]

Mestni prevoz se izvaja ob delavnikih in sobotah. Koncesijo za opravljanje prevoza ima podjetje Alpetour. Avtobusi vozijo na 10 progah in povezujejo center mesta z nakupovalnimi središči in primestnimi naselji.