Primož Peterka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Primož Peterka Ski jumping pictogram.svg
Primož Peterka at Holmenkollen 2005.jpg
Osebni podatki
Rojstvo (1979-02-28) 28. februar 1979 (35 let)
Ljubljana, Slovenija
Višina 182 cm
Športna kariera
Klub SK Triglav Kranj
Smuči Elan
Osebni rekord 212 m (Planica, 2000)
Olimpijske igre
Nastopi 9
Medalje 1
Svetovna prvenstva
Medalje 1
Svetovni pokal
Kariera 1996-2009
Sezone 13
Zmage 15
Stopničke 34
Skupne zmage 2

Primož Peterka [prímož péterka], slovenski smučarski skakalec, * 28. februar 1979, Ljubljana, Slovenija.

Kariera[uredi | uredi kodo]

Peterka je začel skakati na skakalnici, ki stoji poleg šole v zanj domačih Moravčah, doma je bil vasi v Prikrnica, ki je manj kot 1 km oddaljena od Moravč. Včlanil se je v Smučarski klub Triglav v Kranju, kjer je pozneje obiskoval tudi srednjo ekonomsko šolo.

V svetovnem pokalu je prvič nastopil 4. januarja 1996 v Innsbrucku, kjer je nadomestil reprezentančnega kolega s preslabo formo. Že na prvi tekmi se je uvrstil na 8. mesto in sezono nadaljeval v še boljšem slogu. V poljskem središču Zakopane je prvič zmagal in podvig ponovil še v švedskem Falunu. Če bi v sezoni 1995/96 upoštevali samo rezultate od innsbruške tekme dalje, bi več točk v svetovnem pokalu osvojil le avstrijski as Andreas Goldberger. Leta 1996 je nastopil tudi na * svetovnem mladinskem prvenstvu v italijanskem Asiagu in osvojil drugo mesto za Nemcem Michaelom Uhrmannom.

Sezona 1996/97 je bila njegova najuspešnejša. Pod vodstvom reprezentančnega trenerja Jelka Grosa je zmagal na sedmih tekmah, bil najboljši v seštevku prestižne novoletne turneje štirih skakalnic in le nemški veteran Dieter Thoma mu je lahko sledil, vendar mu kljub vsemu ni uspel preprečiti zmagoslavja v skupni razvrstitvi svetovnega pokala in Peterka je osvojil veliki kristalni globus. Poleg tega je bil najboljši tudi v posebni razvrstitvi v smučarskih poletih. 9. februarja 1997 je v avstrijskem Kulmu poletel 203 m in tako postal prvi Slovenec, ki je preletel magično mejo 200 m. Vendar državnega rekorda ni držal dolgo. Na poletih v Planici je namreč predskakalec Goran Janus, ki se je odrinil z najvišjega možnega zaletišča, pristal pri 205,5 metrih. Edina Peterkina temnejša plat sicer uspešne sezone 1996/97 je bilo svetovno prvenstvo v norveškem Trondheimu, kjer ni izpolnil visokih pričakovanj.

Naslednja sezona 1997/98, je bila zanj za podobno uspešna. Tokrat je Peterka zmagal štirikrat in znova osvojil veliki kristalni globus (vse do zadnje tekme se je boril z Japoncem Kazujošijem Funakijem) in globus za najboljši seštevek v smučarskih skokih brez upoštevanja poletov. Kljub temu, da se mu je medalja izmuznila, je solidno nastopil tudi na zimskih olimpijskih igrah v japonskem Naganu, kjer je osvojil 5. mesto na veliki ter 6. mesto na srednji skakalnici.

Kot več mladih smučarskih skakalcev je tudi Peterka padel v hudo osebnostno in tekmovalno krizo, ki se je pričela po koncu sezone 1997/98 in je trajala tri leta. V tem obdobju, ko je imel nemalo težav s trenerji in smučarskimi funkcionarji, se je spoznal z dekletom Renato Bohinc, lepotno Kraljico Slovenije 1996 (poročila sta se leta 2003), preselil v Kranj in leta 2000 ponovno opozoril nase, ko je kot predskakalec na planiških poletih pristal pri 212 metrih. Tokrat je državni rekord držal 2 leti, ko je Robert Kranjec, znova v Planici, pristal pri 222,5 metrih.

Pomembna prelomnica v njegovi karieri je druga polovica leta 2001, ko se mu je rodil sin Maj. V svetovnem pokalu je znova našel pot proti svetovnemu vrhu in na zimskih olimpijskih igrah leta 2002 v ameriškem Salt Lake Cityju v ekipni tekmi skupaj z Robertom Kranjcem, Petrom Žonto in Damjanom Frasom osvojil bronasto kolajno, edino slovensko na teh igrah.

Tudi naslednja sezona, 2002/03 je bila uspešna, saj je zmagal v Kuusamu in Garmisch-Partenkirchnu. Leta 2005 je skupaj z Juretom Bogatajem, Rokom Benkovičem in Jernejem Damjanom na svetovnem skakalnem prvenstvu osvojil ekipno tretje mesto.

Po tekmi državnega prvenstva je 9. marca 2011 v starosti dvaintridesetih let napovedal svojo tekmovalno upokojitev z besedami: »Težko je bilo sprejeti odločitev o slovesu! Bojim se, kako se bom navadil na novo življenje, na življenje brez skokov. Navajen sem bil potovati po svetu.«[1] 2. julija je nastopil na poslovilni tekmi poletnega celinskega pokala pod Šmarjetno goro pred 2000 gledalci.[2]

O njem sta bila posneta dva dokumentarna filma. Vleci, Primož iz leta 1997 pripoveduje o njegovem otroštvu in začetku kariere, Peterka: leto odločitve Vlada Škafarja iz leta 2002 pa pripoveduje o prebroditvi tekmovalne krize. Leta 2007 je izšla tudi knjiga, ki govori o obdobju njegovih največjih dosežkov v svetovnem pokalu. Leta 2011 so ob koncu kariere posneli še tv dokumentarec Skoki so moje življenje Tomaža Kovšce.

Zmage[uredi | uredi kodo]

V karieri je osvojil 15 zmag za svetovni pokal, kar ga uvršča ne le med najuspešnejše zimske športnike, temveč kar med najuspešnejše slovenske športnike nasploh:

Sezona Datum Prizorišče Država
1995/96 27. januar 1996 Zakopane Zastava PoljskePoljska
13. marec 1996 Falun Zastava ŠvedskeŠvedska
1996/97 8. december 1996 Kuusamo Zastava FinskeFinska
15. december 1996 Harrachov Zastava ČeškeČeška
1. januar 1997 Garmisch-Partenkirchen Zastava NemčijeNemčija
11. januar 1997 Engelberg Zastava ŠviceŠvica
12. januar 1997 Engelberg Zastava ŠviceŠvica
9. februar 1997 Tauplitz/Bad Mitterndorf (Kulm) Zastava AvstrijeAvstrija
13. marec 1997 Falun Zastava ŠvedskeŠvedska
1997/98 18. januar 1998 Zakopane Zastava PoljskePoljska
8. marec 1998 Lahti Zastava FinskeFinska
11. marec 1998 Falun Zastava ŠvedskeŠvedska
15. marec 1998 Holmenkollen (Oslo) Zastava Norveške Norveška
2002/03 29. november 2002 Kuusamo Zastava FinskeFinska
1. januar 2003 Garmisch-Partenkirchen Zastava NemčijeNemčija

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]