Smučarski skoki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Smučarski skakalec)
Skoči na: navigacija, iskanje

Smučarski skoki so športna panoga, v kateri se tekmovalec (smučarski skakalec) spusti po zaletišču skakalnice in skuša leteti čimdlje po njej.

So eni izmed paradnih zimskih športov, izvajajo se na snežni podlagi (poleti se izvajajo na plastiki) ter so tudi del tekmovanja na zimskih olimpijskih iger, na dve leti pa se izvajajo tudi svetovna prvenstva, vrhunec vsake sezone pa je Novoletna turneja, ki poteka na dveh nemških in dveh avstrijskih prizoriščih.

Smučke za skakanje morajo biti široke 9-10 in dolge od 240 do 270 centimetrov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Skok v klasični, vzporedni tehniki − 17. državno prvenstvo v smučarskih skokih v Črni na Koroškem (1962)

Smučarski skoki prvotno izvirajo iz Norveške. Prvo tekmovanje so organizirali leta 1862, prvo pravo pa leta 1879. Nato se je leta 1892 to tekmovanje, ki je potekalo enkrat letno, preselilo v Oslo, natančneje na skakalnico Holmenkollen, ki je kasneje postala prava meka smučarskih skokov.

Točkovanje[uredi | uredi kodo]

Zmagovalec tekme je določen po sistemu točkovanja, ki je podan glede na daljavo in slog skoka. Vsaka skakalnica ima t.i. kalkulacijsko (predvideno) točko, (tudi K-točko). Ta pokaže velikost skakalnice oz. predviden povprečen skok skakalca. Na skakalnicah s K-90 in K-120 je točka pri 90 oz. 120 metrov. Skakalec, ki pristane na to točko je nagrajen s 60 točkami, za vsak meter manj/več od točke, skakalec dobi manj/več kot 60 točk (1,8 točke na meter).

Temu se doda še ocena petih sodnikov, ki vsak skok spremljajo na stolpu v bližini K-točke. Skakalca nagradijo z največ 20 točkami, ki jih pridobi glede na: položaj smuči med letom, ravnotežja med letom, položaja telesa in pristanka (t.i. pristanek v telemark).

Nato se združi seštevek točk daljave in sloga, ki jih podajo trije sodniki (najboljša in najslabša ocena se ne upoštevata). Na posameznih tekmah se upoštevajo seštevki točk, doseženih v obeh serijah tekmovanja. Skakalec, ki doseže največji izkupiček točk, je zmagovalec tekme.

Tehnika skakanja[uredi | uredi kodo]

V-tehnika skakanja

V današnjem obdobju smučarskih skokov se uporablja V-tehnika, ki jo je začel uporabjati švedski skakalec Jan Boklöv leta 1985. Na tekmah svetovnega pokala je dosegal 10 metrov daljše skoke, kot so jih skakalci v klasični, vzporedni tehniki. Na tekmah so mu sicer odbijali točke, saj je bil edini, ki je nastopal v tej tehniki. Šele po njegovi zmagi v sezoni 1988/89 so V-tehniko začeli uporabljati tudi drugi skakalci.

Prizorišča po svetu[uredi | uredi kodo]

Prizorišča Novoletne turneje[uredi | uredi kodo]

Nordijska turneja[uredi | uredi kodo]

Nekdanji skakalni asi[uredi | uredi kodo]

Aktualni skakalni asi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]