Rio de Janeiro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Rio de Janeiro [ríjo de žanêjro] (portugalsko januarska reka) je ime mesta in zvezne države v jugovzhodni Braziliji. Mesto slovi po plažah Copacabana in Ipanema, obkroženima s hoteli, po velikem kipu Jezusa, znanem kot Kristus Odrešenik (Cristo Redentor) na gori Corcovado in po vsakoletnem karnevalu. Poleg tega ima največji gozd znotraj kakega urbanega območja, ki se imenuje Floresta da Tijuca. Trenutni župan je Cesar Maia.

Kristusov kip

Rio de Janeiro leži na 22° 54' južne zemljepisne širine in 43° 14' zahodne zemljepisne dolžine. Mesto ima okrog 6.150.000 prebivalcev (po popisu iz leta 2004) in pokriva površino 1256 km². Število prebivalcev na razširjenem področju mesta ocenjujejo na 10-13 milijonov. Za São Paulom je drugo največje brazilsko mesto, do preselitve prestolnice v Brasílio v letu 1960 pa je opravljalo tudi to nalogo.

Satelitski posnetek

Kraj, kjer danes stoji mesto, so januarja 1501 kot prvi Evropejci dosegli portugalski raziskovalci, ki jih je vodil Italijan Amerigo Vespucci. Mislili so, da je Guanabarski zaliv rečno ustje, zato so ga poimenovali Januarska reka. Mesto je bilo ustanovljeno šele 1. marca leta 1565, ko ga je portugalski vitez Estácio de Sá v čast svojega kralja Sebastijana I. imenoval São Sebastião do Rio de Janeiro (Sveti Sebastijan Januarske reke). Mesto je zraslo ob vznožju gore Sladkorni stožec (Pão-de-Açúcar), vendar so ga kasneje v skladu s srednjeveškim načinom obrambe trdnjav prestavili vrh Grajskega griča (Morro do Castelo).

Favela

Kljub temu, da se mesto po večini lahko uvršča med najsodobneje urejena na svetu, veliko prebivalcev živi v favelah z zelo slabimi življenjskimi pogoji.

Šport[uredi | uredi kodo]

V mestu je med letoma 1936 in 1954 potekala dirka za Veliko nagrado Ria de Janeira.

Mesto je bilo izbrano za organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2016.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]