Mislinja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mislinja
Mislinja is located in Slovenija
Mislinja
Mislinja
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°27′20.66″N 15°16′3.23″E / 46.4557389°N 15.2675639°E / 46.4557389; 15.2675639Koordinati: 46°27′20.66″N 15°16′3.23″E / 46.4557389°N 15.2675639°E / 46.4557389; 15.2675639
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Koroška regija
Tradicionalna pokrajina Koroška (pokrajina)
Občina Mislinja
Nadmorska višina 598 m
Prebivalstvo
 • Skupno 1.883
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2382 Mislinja
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Mislinja je naselje ob istoimenski reki v zgornjem delu Mislinjske doline in središče občine Mislinja.

Lega[uredi | uredi kodo]

Mislinja je središče širše okolice redko poseljenega Mislinjskega grabna pod južnimi pobočji Pohorja, na prelazu, kjer se stikata Pohorje in Karavanke. Nastanek prvotnega naselja je povezan z delovamjem fužin, jedro sedanjega naselja pa stoji na vrhu mislinjskega klanca 600 mnm imenovanega Šentlenart vrh ob glavni cesti Velenje - Slovenj Gradec. Mislinja zajema ob reki navzgor še zaselka Straže in Vovkarje in je najjužnejše naselje, ki je uvrščeno v korošo regijo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvič se ime Mislinja pojavi leta 400 pr. n. št., ko so Noriki na pobočju južnega dela Pohorja ustanovili trgovsko postojanko "Slinia". Zaradi hudega udora pobočja Pohorja leta 398 pr. n. št. je bila postojanka uničena in v ruševinah so se naselili divji petelini. V starih listinah se kraj prvič omenja 1404. Pravi razvoj pa se je pričel z delovanjem prvih fužin, prvi poskusi konec 16. stoletja, prvi obrati 1724, prvi plavž pa 1762, na kar spominja ime zaselka Plavž.

Kulturna dediščina[uredi | uredi kodo]

Podružnična cerkev sv. Lenarta je bila postavljena 1652, ki so ji kasneje prizidali zvonik in sredi 18. stoletja še stransko kapelo. Notranjost je banjasto obokana in ima poznobaročno opremo. Med zaselkoma Straže in Vovkarje stoji podružnična cerkev sv. Ahaca postavljena 1470 v gotskem slogu prekrita s skodljami. Strop v cerkvi je lesen in poslikan okoli leta 1730, stranska oltarja sta zlata. Zvon iz leta1 1478 spada med najstarejše v Sloveniji.

V Mislinjskem grabnu raste Lipa (Tilia platyphyllos) z obsegom780 cm, ki je ena debelejših v Sloveniji.

Šport[uredi | uredi kodo]

Težko, skoraj nemogoče je pisati o športu in njegovem razvoju v nekdanji krajevni skupnosti, danes občini Mislinja, in pri tem ne imeti v mislih človeka, ki je položil temelje mnogim športnim disciplinam. Čeprav ni izstopal s športnimi dosežki, so ga krasile številne vrline, ki jih premorejo le športniki. Z neizmerno voljo, mladostno zagnanostjo in organizacijsko sposobnostjo je ustvaril pogoje za nastanek organiziranega delovanjav interesno združenje vključene mlade in manj mlade Mislinjčanke in Mislinjčane. To je bil dr. Stane Stoporko, ki ga lahko imamo upravičeno za očeta razvoja športa v našem okolju. Iz nič, zahvaljujoč ugledu, ki ga je užival v svoji delovni pa tudi drugih sredinah, je s pomočjo somišljenikov zgradil kar nekaj športnih objektov, med katerimi izstopa predvsem smučarsko skakalni center.

V Mislinji deluje ogromno športnih klubov, predvsem pa se kraj ponaša s smučarsko skakalnim centrom. Štiri skakalnice z plastično podlago za skoke tako poleti kot pozimi, sedežnica in žarometi za trening in tekme tako podnevi kot tudi ponoči.

Izleti[uredi | uredi kodo]

Asfaltna cesta po Mislinjskem grabnu pelje na višino okoli 1100 mnm do opuščenega zaselka Komisija tik pod Ostruščico (1498 mnm). Od Komisije do smučarskega centra na Rogli peš - 1 ura. Lahko pa greste tudi na enega od hribov npr. Turjak, Črepič...

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]