Mislinja (reka)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mislinja
Mislinja - Mislinja v Šentilju pod Turjakom
Mislinja v Šentilju pod Turjakom
Izvir pod vrhom Ostruščica v osrednjem delu Pohorja 46°27′20.50″N 15°19′32.95″E / 46.455694°N 15.3258194°E / 46.455694; 15.3258194
Izliv Meža v Otiškem Vrhu 46°34′35.70″N 15°01′30.90″E / 46.576583°N 15.02525°E / 46.576583; 15.02525Koordinati: 46°34′35.70″N 15°01′30.90″E / 46.576583°N 15.02525°E / 46.576583; 15.02525
Države porečja Slovenija
Dolžina 36 km [1]
Nadmorska višina izvira 1450 m
Nadmorska višina izliva 338 m
Povprečni pretok 4,80 m3/s (vodomerna postaja Otiški Vrh) [2]
Površina porečja 238 km2 [1]

Mislínja je reka v severni Sloveniji, desni pritok Meže. Izvira v osrednjem delu Pohorja in teče najprej po ozki dolini proti jugozahodu (Mislinjski graben) do Mislinje, nato zavije proti severozahodu in teče po široki Mislinjski dolini skozi Slovenj Gradec in se v Otiškem Vrhu izliva v Mežo.

Mislinja ima izrazito asimetrično porečje: v povirnem delu je edini večji pritok Glažuta z desne, v srednjem in spodnjem toku pritekajo vanjo s Pohorja številni desni pritoki, mdr. Brložnica, Dovžanka, Tunglav, Barbarski potok, Trobeljščica, Lakužnica in Medvedov graben. Večji levi pritoki so samo trije: Mevlja, Suhodolnica in Selčnica.

Opis reke[uredi | uredi kodo]

Mislinja v Mislinjskem grabnu

Mislinja je v zgornjem toku v pohorske metamorfne kamnine zarezala globoko dolino s strmimi gozdnatimi pobočji (domačini takšnim dolinam pravijo globača), ki se imenuje tudi Mislinjski graben ali Mislinjski jarek. V ozkem dnu doline je prostora samo za potok in cesto ter nekaj domačij, ki so verjetno nastale v času delovanja glažute in fužin. Dolina ima precejšen strmec – od Spodnje Komisije (nadmorska višina 1080 m) se na razdalji 8 km do Mislinje spusti za 520 m, zato ima potok hiter tok in ob večjih pretokih prenaša in nanaša velike količine debelega proda. Edini nekoliko večji pritok je z desne Glažuta, vsi ostali pritoki so kratke, zelo strme in neposeljene grape; prostor za samotne kmetije in njihova kmetijska zemljišča je samo na manj strmem svetu med grapami na prisojni, desni strani Mislinjskega grabna.

Že dober kilometer nad Mislinjo se značaj doline in reke hitro spremeni: dolina se najprej nekoliko odpre, nato pa se izteče v zgornji konec širše doline, kamor je reka nasula položen prodni vršaj, na katerem stoji danes Mislinja. Od tu naprej ima reka razmeroma majhen strmec, saj se do izliva v Mežo spusti samo še za okoli 190 m, vendar ima zlasti ob velikih pretokih še vedno hiter tok in prenaša velike količine plavja, ki ga ob poplavah odlaga na poplavno ravnico. Od Mislinje navzdol teče reka po 200–500 m široki naplavni ravnici, vendar so jo desni pritoki s Pohorja, ki so v dolino nasuli cel niz prodnih vršajev, na katerih sta se v lepi legi nekoliko nad dolinskim dnom namestila Šentilj pod Turjakom in Dovže, potisnili povsem pod jugozahodno obrobje. Šele malo nad Turiško vasjo se Mislinja spet prestavi pod obronke Pohorja in tam teče vse do Slovenj Gradca, kjer se dolina zoži, reka pa z leve strani sprejme najdaljši pritok Suhodolnico in tik pod mestom še Barbarski potok s pohorske strani.

Pod mestom prečka Mislinja v manj kot pol kilometra dolgi, kar izrazito zoženi dolini, pas gnajsa, iz katerega sta Rahtelov vrh (667 m) na levi strani in Gradišče (516 m) na desni strani. Takoj zatem vstopi v okoli 500 m širok in 8 km dolg spodnji del Mislinjske doline, ki je izrazito premočrten in poteka v smeri proti severozahodu, saj je nastal ob pomembnem labotskem prelomu. Za razliko od zgornjega dela doline so tu starejša jedra naselij umaknjena na nekoliko višje obrobje doline (Troblje, Pameče, Šentjanž pri Dravogradu), na le nekaj metrov višji terasi v dnu doline je samo Bukovska vas, saj je dolinsko dno še vedno izpostavljeno pogostim poplavam. S pohorske strani dobiva v tem delu več pritokov (Trobeljščica, Lakužnica, Medvedov graben), ki pritekajo iz strmih grap in so ob vstopu v glavno dolino nasuli manjše vršaje, z leve strani se Mislinji pridruži le Selčnica pri Bukovski vasi. V najspodnejšem delu teče Mislinja deloma še skozi industrijsko cono Otiški Vrh, nato pa se izlije v Mežo in dober kilometer naprej obe skupaj družno v Dravo pri Dravogradu.

Hidronim in etimologija[uredi | uredi kodo]

Po mnenju jezikoslovca F. Bezlaja izvira ime reke iz osebnega imena Myslinъ, kar utemeljuje s številnimi toponimi, nastalimi iz iste osnove, v drugih slovanskih deželah (npr. potok Myslina na Slovaškem, reki Mysь in Myslin v Rusiji, vas Mysletice na Češkem ipd.). Jezikoslovec Marko Snoj prav tako povezuje izvor imena reke z osebnim imenom Myslь. Prvotno ime reke bi torej bilo Myslin'a in bi po obeh razlagah pomenilo Mislinova reka. Prvi zapisi imena reke so iz poznega srednjega veka, skoraj izključno v nemški obliki, mdr. Misling (1404), Missling (1471) in Mißlin (1570). [3] [4]

Hidrogeografija[uredi | uredi kodo]

Povprečni mesečni pretoki Mislinje na vodomerni postaji Otiški Vrh v obdobju 1971–2000[2]
Mislinja v Slovenj Gradcu

V zgornjem toku, kjer teče Mislinja po ozkem Mislinjskem grabnu, je prava gorska reka s precejšnjim strmcem, živahnim tokom in čisto vodo. Struga je povsem naravna, a so na brežinah marsikje vidni sledovi burnega delovanja rečnega toka ob večjih pretokih. Pod Mislinjo se videz reke in njene najbližje okolice povsem spremeni: od tu navzdol teče večinoma po različno široki poplavni ravnici, vendar je danes v večjem delu toka regulirana in mestoma tudi speljana po novi strugi. V nekdanjem, bolj naravnem stanju, se je reka na odseku do Slovenj Gradca na nekaterih mestih celo razcepila v več rokavov, ki so danes le tu in tam še komajda vidni, nekatere pa so ljudje kasneje uporabili tudi kot mlinščice, ob katerih so bili vstran od glavne reke razmeščeni številni mlini in žage. [5]

Mislinja ima neizrazit alpski snežno-dežni režim s prvim viškom v mesecu aprilu (posledica taljenja snega) in drugega v mesecu novembru zaradi obilnejših jesenskih padavin in manjšega izhlapevanja. Poletni nižek v avgustu in zimski v januarju sta skoraj povsem identična; poletni nastopi zaradi manjših količin padavin in povečane evapotranspiracije, zimski zaradi snežne retinence.

Mislinja je podobno kot Meža izrazit hudournik, kar se vidi iz primerjave med najmanjšimi in največjimi zabeleženimi pretoki: v obdobju 1970–2000 je bila ta razlika na vodomerni postaji Dovže 336-kratna in v Otiškem Vrhu 250-kratna. Se pa reki razlikujeta po drugih hidrogeografskih značilnostih: povprečni letni pretok Mislinje znaša samo dobro tretjino Mežinega pretoka (Mislinja: 4,80 m3/s, Meža: 12,11 m3/s), zaradi drugačne izoblikovanosti porečja in v povprečju manjših strmin ima Mislinja tudi precej manjši specifični odtok kot Meža (Mislinja: 15,7 l/s/km2; vodomerna postaja Otiški Vrh; Meža: 22,9 /s/km2; vodomerna postaja Otiški Vrh) in odtočni količnik (Meža: 53,2 %; Mislinja: 37,4 %).[6]

Poplavna ravnica Mislinje pri Bukovski vasi po poplavi 5. novembra 2012

Kljub precejšnjim regulacijam v preteklosti Mislinja občasno poplavlja po poplavni ravnici na obeh rečnih bregovih. Poplave so hudourniškega tipa, se hitro pojavijo in ne trajajo dolgo, poplavna voda pa ne zalije celotne poplavne ravnice, temveč teče po plitvih, sicer komaj vidnih poplavnih kanalih in močno nasiplje prod tik ob strugi ter pesek in mulj v bolj zatišnih delih. Ob manjših, a razmeroma pogostih poplavah zalije voda za kratek čas le najnižje dele poplavne ravnice tik ob strugi, večje poplave pa lahko ponekod zajamejo več kot nekaj sto metrov širok pas. V srednjem toku je skoraj sklenjen poplavni pas vse od Mislinje do Šmartna pri Slovenj Gradcu, vendar je večina naselij in infrastrukture izven dosega manjših in srednje velikih poplav, tako da običajne poplave ne povzročajo veliko škode, so pa zaradi hudourniškega značaja reke lahko vseeno zelo nevarne. V spodnjem delu doline je poplavna ravnica širša, na njej je med drugim tudi večji del industrijske cone v Otiškem Vrhu in del Bukovske vasi. Iz preteklosti so poznane večje poplave v letih 1924, 1926, 1953, 1956, 1966, 1973 in 1. novembra 1990, ko je reka v zgornjem delu doline poškodovala številne ceste in poplavila več hiš, v spodnjem delu pa je poplavila velik del poplavne ravnice pri Pamečah, Bukovski vasi, Šentjanžu pri Dravogradu in Otiškem Vrhu, kjer je napravila največ škode v tamkajšnjih tovarnah in skladiščih. Ob tej poplavi je bil na vodomerni postaji Otiški Vrh zabeležen dotlej največji pretok Mislinje (189 m3/s). [7] [8]

Najhujša poplava zadnjih desetletij je porečje Mislinje prizadela 5. in 6. novembra 2012, ko je reka na nekaterih odsekih povzročila pravo razdejanje, z erozijskim delovanjem na mnogih mestih močno spodjedala rečne bregove, poplavila je tudi velik del poplavne ravnice vzdolž skoraj celotnega toka od Mislinje navzdol. Na poplavno ravnico je nasula veliko plavja, zalila je tudi številne stanovanjske hiše, trgovine in druge poslovne prostore, več industrijskih obratov ter močno poškodovala ceste. [9] Po veliki škodi in hidroloških značilnostih je bila to 100-letna poplava, saj so v Otiškem Vrhu zabeležili še večji maksimalni pretok kot ob poplavi leta 1991 in to je tudi največji doslej izmerjeni pretok na Mislinji (230 m3/s). [10]

Kakovost vode[uredi | uredi kodo]

Mislinja je v zgornjem toku čista, naravna reka, ki teče po skoraj povsem naravni prodnati strugi. Tudi v srednjem in spodnjem toku je po uradnih podatkih v dobrem kemičnem in ekološkem stanju. [11] Izgradnja centralnih čistilnih naprav v Mislinji in Slovenj Gradcu ter pripadajočega kanalizacijskega omrežja je močno zmanjšala vnos odpadnih snovi v reko, kar se lahko še zmanjša z izgradnjo malih čistilnih naprav v manjših naseljih.

Ljudje in reka[uredi | uredi kodo]

Mislinja pod Slovenj Gradcem

V ozkem Mislinjskem grabnu v zgornjem toku Mislinje v preteklosti ni bilo možnosti za kmetijstvo, ljudi so sem pritegnili bogati pohorski gozdovi, v katerih so sekali les in kuhali oglje, ki je bilo nekoč nujno potrebno za pridobivanje železa v fužinah. V Mislinji so delovale fužine že v 18. st. in so pozneje prerasle v največje fužine na slovenskem delu Štajerske, pohorski gozdovi so bili tudi vir lesa za mislinjsko lesno industrijo. Ob desnem pritoku Glažuta je v začetku 19. st. (1794–1834) delovala tovarna stekla (glažuta), ki je prav tako potrebovala les kot energijski vir in za pridobivanje pepelike, surovine za izdelavo stekla. Ta del doline je bil nekoč tako pomemben, da je takratni lastnik Arthur Perger leta 1902 investiral v izgradnjo 9,4 km dolge ozkotirne gozdne železnice Mislinja–Komisija, po kateri so dovažali les v Mislinjo (ukinjena 1957).

V srednjem in spodnjem toku teče Mislinja po gosto naseljeni dolini in prebivalstvo je bilo v preteklosti zelo tesno povezano z reko. Ta je bila za ljudi pomemben vir energije, hkrati pa jih je ogrožala s poplavami, zaradi česar so se ljudje, če so le imeli možnost, naseljevali v varni oddaljenosti od reke in izven dosega poplav. Zaradi hudourniškega značaja reke tudi ni bilo varno postavljati mlinov in žag tik ob rečno strugo, zato so ti pogosto stali ob umetnih kanalih (mlinščicah) malo vstran od reke. Že v času med obema svetovnima vojnama je ob reki delovalo tudi nekaj manjših hidroelektrarn. Za dovajanje vode v mlinščice in ponekod za pridobivanje padca so v glavni strugi gradili številne majhne jezove (še ob koncu druge svetovne vojne jih je bilo na Mislinji in Suhodolnici skupaj 43), ki so imeli izjemno pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju erozijske moči reke in za upočasnitev prenašanja proda in drugega plavja po toku navzdol. [12]

Potem ko so po vojni opustili mline in žage, so jezovi v nekaj letih propadli in struga je postala izrazito nestabilna, saj se je močno povečala globinska erozija, plavje, ki so ga nekoč zadrževali jezovi, pa je reka odnašala s sabo in ob poplavah odlagala na poplavno ravnico. Nekoč so ljudje tudi sami skrbeli za rečne bregove: kjer je reka odnašala, so zabijali pilote in jih prepletli z vejevjem, predvsem pa je drevje in grmovje s koreninami varovalo rečne bregove pred pretirano erozijo. [13]

Že med obema svetovnima vojnama so na posameznih odsekih regulirali strugo Mislinje (npr. med Turiško in Tomaško vasjo), do leta 1974 pa so reko na več daljših odsekih z regulacijami povsem spremenili. V strugi so zaradi zmanjševanja erozije zgradili številne nizke pregrade. Starejše regulacije so se mestoma dobro zarasle z obrežno vegetacijo, kar je ugodno za pokrajinski videz in za življenje v reki. V Mislinjskem grabnu in v srednjem toku deluje danes sedem malih hidroelektrarn, mdr. v Mislinji, Šentilju in Tomaški vasi. V preteklosti je bila voda pomembna tudi za začetek industrializacije: neposredno nanjo je bila vezana npr. nekdanja usnjarna v Slovenj Gradcu (ustanovljena 1850) in še starejša tovarna kos in srpov v Trobljah (ustanovljena 1773). Na mestu slednje so kmalu po prvi svetovni vojni zgradili manjšo hidroelektrarno, ki je delovala vse do 70. let prejšnjega stoletja.

Varstvo narave[uredi | uredi kodo]

Velik del Pohorja je vključen v območje Natura 2000, tudi povirni deli Mislinje. Bistveno zmanjšana onesnaženost vode je pomembno prispevala k izboljšanju življenjskih razmer za ribe v reki, saj so v njej tudi pomembna drstišča. V njej živijo mdr. potočna postrv (Salmo trutta), lipan (Thymallus thymallus), podust (Chondrostoma nasus), platnica (Rutilus pigus virgo), v spodnjem toku tudi mrena (Barbus barbus) in klen (Leuciscus cephalus cephalus).

Precejšen problem predstavljajo številne pregrade, ki onemogočajo preseljevanje rib po reki, zlasti večje pri malih hidroelektrarnah, saj je dokazano, da sta se zaradi njih zmanjšala število in masa potočnih postrvi v reki, podobno pa verjetno velja tudi za druge ribje vrste. [14]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja". Statistični urad Republike Slovenije. 2002. 
  2. ^ 2,0 2,1 "Preglednica 10: Karakteristični pretoki". Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. 
  3. ^ Bezlaj, France (1961). Slovenska vodna imena, 2. knjiga. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. str. 23–24. COBISS 1763585. 
  4. ^ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan. str. 264. COBISS 247065344. ISBN 978-961-241-360-6. 
  5. ^ Gams, Ivan (1976). "Hidrogeografski oris porečja Mislinje s posebnim ozirom na poplave". Geografski zbornik 15. Ljubljana: Geografski inštitut A. Melika ZRC SAZU. str. 202. COBISS 11376429. ISSN 0373-4498. Pridobljeno dne 13. oktobra 2014. 
  6. ^ "Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971-2000 po hidrometričnih zaledjih". Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. 
  7. ^ Gams, Ivan (1991). "Ujma 1990 v Mislinjski in Mežiški dolini". Ujma (Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje) 5: 93–98. COBISS 3456813. ISSN 0353-085X. 
  8. ^ Komac, Blaž; Natek, Karel; Zorn, Matija (2008). Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Ljubljana: Založba ZRC. str. 131–132. COBISS 241975296. ISBN 978-961-254-091-3. 
  9. ^ Klaneček, Mateja (2013). "Poplave 5. novembra 2012 v porečju Drave". Ujma 27. Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. str. 52–61. COBISS 273726464. ISSN 0353-085X. Pridobljeno dne 20. oktobra 2014. 
  10. ^ Kobold, Mira (2013). "Poplave konec oktobra in v začetku novembra 2012". Ujma 27. Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. str. 50. COBISS 273726464. ISSN 0353-085X. Pridobljeno dne 20. oktobra 2014. 
  11. ^ "tabeli 2 in 6". Ocena stanja rek v Sloveniji v letu 2011. ARSO. 2013. str. 29. Pridobljeno dne 20. oktobra 2014. 
  12. ^ Gams 1976, str. 165.
  13. ^ Gams 1976, str. 203.
  14. ^ Cokan, Blaž; Repe, Blaž (2013). "Vpliv malih hidroelektrarn na populacijo potočne postrvi (Salmo trutta L.) na primeru reke Mislinje". Dela 40. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete UL. str. 7–24. COBISS 54153058. ISSN 0354-0596. Pridobljeno dne 20. oktobra 2014. 

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]