Izvir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Divje jezero, kraški izvir blizu Idrije

Izvir je kraj na zemeljskem površju, kjer na površje priteče podzemna voda in nastane nov površinski tok. Območje, od koder priteka voda k izviru, imenujemo prispevno območje. Pogosto je to pobočje hriba z izvirom v dolini. Odvisno od stalnosti vira vode je lahko izvir trajen ali začasen. Poseben tip izvirov so kraški izviri, kjer že obstoječa podzemna reka ali potok (ponikalnica) priteka skozi porozno podlago nazaj na površje. Ker priteka voda iz podzemlja, ima v izviru skozi vse leto razmeroma nespremenljivo temperaturo.

Dolžino reke definiramo kot dolžino toka med izvirom in izlivom. Pri velikih rekah (npr. Nilu ali Amazonki) je to pogosto težavno, saj se v zgornjem toku združi več bolj ali manj enakovrednih vodotokov vsak s svojim izvirom, ki šele skupaj tvorijo reko.

Z biološkega stališča so izviri pot med površinskimi vodami in podzemljem. Mnogo organizmov, ki živi v jamah, je prišlo v podzemlje skozi izvire. V samih izvirih živijo rastline in živali, ki za preživetje potrebujejo čisto vodo in stabilne okoljske razmere, okoli njih pa organizmi vlažnega okolja. Ekološko gledano so izviri oligotrofni habitati - v njih je malo hranilnih snovi in naseljuje jih povsem drugačna združba kot nižji del vodotoka. Zato so pomembni s stališča biodiverzitete, hkrati pa zelo ranljivi na onesnaževanje ali druge spremembe (odstranjevanje vegetacije, vnos hranil itd.) zaradi prilagojenosti te združbe na stalne pogoje.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]