Slap

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Sláp je padajoča voda, ki na kratki razdalji premaguje večjo nadmorsko višino. Lastnosti po ožjem pojmovanju:

  • vodotok, ki ima nagib več kot 45° - 100 % naklon,
  • višinska razlika med vrhom in dnom slapa je enaka ali višja od 5 m,
  • razlika med dvema stopnjama slapa je manjša od 5 m.

Delitev slapov[uredi | uredi kodo]

Slap je sestavljen iz ustja, slapove stene, vodnega pramena in podnožja. Ker so praviloma težko dostopni, jih je težko izmeriti. Večino slovenskih slapov so izmerili v letih 1980 do 1982, do tedaj so veljale le ocene posameznih avtorjev.

Splošna delitev[uredi | uredi kodo]

Dettifoss na severovzhodu Islandije, največji evropski slap
Shema prosto padajočega slapu

Višina[uredi | uredi kodo]

Geologija[uredi | uredi kodo]

Po nastanku se slapovi delijo na:

Rastoči slap - konstruktiven - nastane zaradi v vodi raztopljenega kalcijevega karbonata v kraškem svetu in ki se nabira v plasti (običajno lehnjakovi slapovi)

Nižajoči slap - destruktiven, ki se nižajo zaradi erozije, korozije ali raztapljanja kamnine, dokler ne ostane samo soteska. Dalje se ti delijo na:

  • umikajoči slap (subsekventni slap) - ob ustju slapa je odpornejša kamnina, spodaj pa mehkejša, ki jo voda spodje dokler trša ne obvisi v zraku in se zlomi; proces se ponovi; primer sta Vintgarski in Nemiljski šum;
  • dolbeči slap (konsekventni slap), ki se še deli na:
    • kamninsko pogojeni slap - menjavajo se različno odporne kamnine (Jermanov slap),
    • tektonski slap - nastane ob prelomih kamnin (Savica),
    • obviseli slap - nastane na robu obviselih stranskih dolin (Peričnik),
    • pregradni slap - pada preko sklanih podorov, ledeniških moren ali skalnih blokov (Čedca).
Havasu blizu kraja Supai v Arizoni (ZDA) je zgled prosto padajočega slapu

Oblika[uredi | uredi kodo]

prosto padajoči slap
voda pada čez navpično steno. Stene največkrat naredijo tektonski premiki (npr. Rinka)
pahljača
slap, kjer je vrh ožji od dna (npr. Gorejca)
strmi potoki
slap teče po podlagi (npr. Predelski slap)
slap v strmem kanalu - koritu (npr. Slap Igla)
enostopenjski slap
dvo- ali večstopenjski slap (zgornji Martuljkov slap)
kaskade (npr. slapovi Krke)
ozkopremenski slap (npr. Peričnik)
širokopremenski slap (npr. Boka)
enopramenski slap
dvo- ali večpramenski slap (npr. Savica)
slapišče (npr. Nadiško slapišče)
podkev
slap v obliki črke U (npr. slapovi reke Iguazú)
Stopničasti slap Öxaráfoss na zahodu Islandije




Vodni pretok[uredi | uredi kodo]

  • stalni slapovi - na vodotokih s stalnim pretokom vode
  • občasni slapovi - pojavljajo se na hudournikih ob času taljenja snega ali večjih neurjih (Govic)

Podzemni slap[uredi | uredi kodo]

V kraškem svetu, kjer so podzemne jame v katerih tečejo vodotoki poznamo tudi podzemne slapove. (v Planinski jami, v Jami Pekel)

Ponorni slap[uredi | uredi kodo]

Ponorni slap nastane tam, kjer voda iz nepropustnega površja priteče na apnenec. (Ocizla)

Slovenski slapovi[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam slapov v Sloveniji

Največ slapov v Sloveniji je v Posočju in na območju Triglavskega narodnega parka [1].

V Evropi ima največ slapov Norveška.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Slovenski slapovi - Slovenija, dežela slapov [2]
  • Slapovi reke Iguassu: [3]