Erozija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Erozija prsti
NegevWadi2009.JPG

Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja. Erozija sledi denudaciji, ko se površinsko spiranje spremeni v tokovno, zaradi česar pride do razjedanja in ne več ploskovnega odnašanja površja. Sodi med eksogene površinotvorne procese, saj za razliko od endogenih (npr. vulkanski izbruhi) znižuje zemeljsko površje. Četudi erozija mnogokrat poteka vkup s preperevanjem, je potrebno ta pojma razlikovati, saj slednji pomeni razpadanje kamnine in nastajanje prsti, prvi pa odnašanje prsti. Erozija je pomemben naravni proces, danes pa je mnogokrat povečan zaradi človekove aktivnosti in kot tak škodljiv; na tak način ga največkrat povzroča krčenje gozdov, prekomerna pašnja in gradnja prometnih poti. Problem erozije človek skuša odpravljati z gradnjo teras in pogozdovanjem.

Določena stopnja erozije je naravna in pomembna za zdrav ekosistem. Tako se npr. prod neprestano premika s pomočjo vodnih tokov. Če pa je odnašanje tega preveliko, lahko pride do težav, kot je mašenje tokov, onesnaževanje čistih voda s sedimenti in posledično zmanjševanje kvalitete vode ter rodnosti prsti.

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Dejavniki, ki povzročajo različne stopnje erozije prsti, so različni in največkrat hkratni. Najpomembnejši med njimi so nagnjenost površine, struktura prsti, količina padavin ter prekritost površja z rastlinsko preprogo, skalovjem idr.

Prvi trije dejavniki so največkrat nespremenljivi: v načelu bo ob isti rastlinski preprogi hitreje odnašalo prst, na katero pade velika količina padavin, ki je peščena ali muljasta ter leži na bolj nagnjenem površju. Zaradi tega je bržkone najpomembnejši in spremenljiv dejavnik rastlinska preproga površine, ki s svojim podzemnim delom močno veže prst. Ko požar ali gradnja ceste oziroma sečnja gozdov počisti rastlinstvo, je možnost odnosa materiala močno povečana.

Poseben dejavnik pri povečani eroziji so ceste, ki poleg uničenja rastlinske preproge povzročijo tudi izsuševanje tal, saj preprečujejo vpijanje deževne vlage. Bolj neoporečne so ceste z veliko vsebnostjo kamna in t.i. “hidrološko nevidne” ceste, ki skoraj ne zadržujejo vode.

Ena najobsežnejših erozij se dogaja na Kitajskem v sredinskem toku Rumene reke in zgornjem toku reke Jangce. Rumena reka tako vsako leto odplavi v morje preko 1,6 milijarde ton sedimenta.

Znanost o materialih erozijo definira kot odstopanje površinskih materialov zaradi stalnih mehaničnih poškodb, ki jih povzročajo največkrat strgalni (abrazivni) delci v gibajoči se tekočini.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]