Viktorijini slapovi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Viktorijini slapovi

Viktorijini slapovi (tudi Mosi-oa-Tunya) so slapovi na reki Zambezi, na meji med Zambijo in Zimbabvejem. Slapovi so široki približno 1,7 km in visoki 128 m. Posebnost slapov se kaže zaradi ozke kotanjaste razpoke, kamor pada voda.

Škotski raziskovalec David Livingstone je slapove obiskal leta 1855 in jih poimenoval po kraljici Viktoriji, čeprav so jih domačini pred tem že poimenovali z izrazom Mosi-oa-Tunya, »dim, ki grmi«.[1] Slapovi so razdeljeni med dva narodna parka: zambijski Narodni park Mosi-oa-Tunya in Narodni park Viktorijinih slapov države Zimbabve. So ena glavnih turističnih atrakcij južne Afrike in uvrščeni med naravne spomenike svetovne dediščine (UNESCO).

Viktorijini slapovi so tako po pretoku vode kot po obsegu mnogo večji kot severnoameriški Niagarski slapovi. Edini tekmec so jim južnoameriški slapovi Iguazú, ki pa so razdeljeni v 270 (relativno) majhnih slapov. Viktorijini slapovi so glede na značilnost, da voda pada v eni sami kontinuirani vodni zavesi, največji slapovi v svetovnem merilu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Victoria Falls". World Digital Library. 1890-1925. Pridobljeno dne 2013-06-01.