Triglavski narodni park

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Triglavski narodni park
Triglav - winter.jpg
Triglav pozimi
Zemljevid prikazuje lokacijo Triglavski narodni park
Zemljevid Triglavskega narodnega parka
Lokacija Slovenija
Površina 880 km²[1][2]
Ustanovitev 1981[3]
Obiskovalci 1,6 milijonov   (leta 2006)

Tríglavski národni párk (TNP) leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja poseben naravovarstveni režim, ki je strožji kot v krajinskih parkih. Na območju parka prevladuje visokogorski kras. Rastlinstvo v parku je značilno alpsko, vendar so zaradi bližine Jadranskega morja in vpliva sredozemskega podnebja na jugozahodnem delu parka prisotne tudi rastline iz tega območja. Park po površini meri 83.807 ha, njegova najvišja točka je Triglav s 2864 m, najnižja površinska pa Tolminka s 180 m.

Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Avgusta 1908 je skupinica mož prehodila del Doline Triglavskih jezer. To so bili uradni udeleženci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca Albina Belarja razpisalo državno gozdarsko oskrbništvo v Radovljici. Do uresničitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo pa ni prišlo, ker za to ni bilo pravne podlage. Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuščali omejevanja paše. Tako je bila zamujena priložnost, da bi imela Slovenija prvi narodni park v Evropi.

Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924 (Površina 1.400 ha) posrečila Odseku za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu društvu za samo 20 let.

Prvič je bilo uporabljeno ime Triglavski narodni park leta 1926. Zasluga za to gre profesorju Franu Jesenku, ki je 30. maja v dnevniku Jutro spregovoril o znamenitostih Triglavskega narodnega parka.

Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne 26. maja 1961 sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000 ha). Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807 ha oz. 838,07 km² oz. 4% površine Slovenije).

Zakonska zaščita parka[uredi | uredi kodo]

Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet Ustava Republike Slovenije (členi 71, 72 in 73), zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in drugi zakoni ter Alpska konvencija z njenimi protokoli. Najnovejša usmeritev pa izhaja iz Seviljske strategije za biosferne rezervate, ker je UNESCO julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat, junija 2014 pa mu ta status podaljšal do leta 2023.[4]

Določbe Zakona o TNP-ju v celoti ne ustrezajo kriterijem in ciljem upravljanja za IUCN kategorijo II (narodni park): Glavne neskladnosti in naravovarstveni problemi v osrednjem območju so[5]:

  • manjša stalna naselja/zaselki v osrednjem območju,
  • neustrezna ureditev poseganja v prostor, zlasti gradnja prometnic ter drugih objektov v osrednjem območju,
  • neurejenost prometa in nekontroliran zračni promet,
  • problem množičnega obiskovanja, vključno s hrupnimi prireditvami, in neurejen status za "planinske dejavnosti" (npr. gradnja koč in poti),
  • raba naravnih virov z ZTNP ni urejena in ustrezno nadzorovana: gospodarska izraba in sečnja gozdov niso regulirani, lov in ribolov sta dovoljena na vsem območju brez omejitev, pojavlja se problem paše izven za to določenih območij in nenadzorovano izkoriščanje mineralnih surovin.

Hidrologija Triglavskega narodnega parka[uredi | uredi kodo]

Krnsko jezero
Tolminka v gornjem toku

V Triglavskem narodnem parku sta dve večji razvodji:

Na pretežno razgibanem terenu gorskega krasa so omembe vredni tudi številni stalni slapovi. V posoškem delu parka so slapovi številčnejši.

Največje jezero Triglavskega narodnega parka je Bohinjsko jezero[1], ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Znana so manjša Triglavska jezera. Eno izmed njih je tudi Črno jezero, od koder ponika voda proti slapu Savice. Visoko v gorah so tudi Kriška in Krnsko jezero [2].

za podrobnejši opis glej Hidrologija Triglavskega narodnega parka

Živi svet v Triglavskem narodnem parku[uredi | uredi kodo]

Triglavski narodni park združuje na svojem območju izredno raznolikost ekosistemov. Zajema ostro visokogorje s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah srečujemo prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.

za podrobnejši opis glej Živi svet v Triglavskem narodnem parku

Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku[uredi | uredi kodo]

Velik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno zakraseli zgornjetriasni karbonati. Površje je glaciokraško, na visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška brezna, ki ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj visokogorskih jam je tesno povezan s pleistocenskimi poledenitvami. Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20. letih prejšnjega stoletja, sedaj pa je v parku registriranih kar 637 jam.

za podrobnejši opis glej Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku

Nekdanje in sodobne dejavnosti v parku[uredi | uredi kodo]

V Triglavskem narodnem parku so bile v preteklosti zlasti pomembne štiri gospodarske dejavnosti: fužinarstvo, oglarstvo, planšarstvo in gozdarstvo. Današnji človekov vpliv je v osrednjem delu parka pretežno sezonski - poleg planšarstva in gozdarstva ima pomemben vpliv tudi turizem.

Naravne zanimivosti v parku[uredi | uredi kodo]

Okoli Triglava[uredi | uredi kodo]

Aljažev stolp na vrhu Triglava

Proti Bohinju[uredi | uredi kodo]

Slap Savica pod Komarčo

Pokljuka[uredi | uredi kodo]

za podrobnejši opis glej Pokljuka

Nad gorenjsko ravnino[uredi | uredi kodo]

Visokogorje od severa[uredi | uredi kodo]

Julijske Alpe in najvišji vrh v skupini Špik, pod njim Kačji graben. Takoj levo so Frdamane police.

Visokogorje od juga[uredi | uredi kodo]

Južna pobočja Triglava

V dolini Soče[uredi | uredi kodo]

reka Soča
Dolina Male Pišnice

Ob zahodni meji[uredi | uredi kodo]

Iz Triglava proti najnižji točki parka[uredi | uredi kodo]

Koče in zavetišča[uredi | uredi kodo]

Muzeji[uredi | uredi kodo]

Cerkve[uredi | uredi kodo]

Spomeniki[uredi | uredi kodo]

  • spomenik dr. Juliusu Kugyu v Trenti
  • spodnja postaja krožne žičnice na planino Golobar (imenovana tolminka) ob cesti pri Kalu-Koritnica (tehnični spomenik)

Botanični vrtovi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Triglavski narodni park (TNP)". Triglav National Park. Pridobljeno dne 17 December 2011. 
  2. ^ "Triglavski narodni park se je povečal za Kneške Ravne" [Triglav National Park Expanded To Kneške Ravne] (Slovene). Planet Siol.net. 17 December 2011. 
  3. ^ Banovec Tomaž et al. (2006). Snovalci Triglavskega narodnega parka - ljudje pred svojim časom [Designers of Triglav National Park − People Ahead of Their Time] (Slovene). Triglav National Park Public Institute. 
  4. ^ Svet pod Triglavom, št. 21, 2014
  5. ^ Stališča do pripomb in predlogov z javne predstavitve Predloga zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je potekala od 10. februarja do 12. aprila 2010, Ministrstvo za okolje in prostor, Republika Slovenija, 2010, pridobljeno dne 2.5.2013 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Triglavski narodni park, dvajset let pozneje, 2001
  • Naravni parki Slovenije, Borut Mencinger, ISBN 86-11-16747-3

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]