Koprivnik v Bohinju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Koprivnik v Bohinju
Koprivnik v Bohinju se nahaja v Slovenija
Koprivnik v Bohinju
Koprivnik v Bohinju
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°18′20.94″N 13°59′0.51″E / 46.3058167°N 13.9834750°E / 46.3058167; 13.9834750Koordinati: 46°18′20.94″N 13°59′0.51″E / 46.3058167°N 13.9834750°E / 46.3058167; 13.9834750
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGorenjska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaBohinj
Površina
 • Skupno5,7 km2
Nadm. višina
1.100m m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno238
 • Gostota42 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi
Koprivnik v Bohinju - Vas
LegaObčina Bohinj
RKD št.16181 (opis enote)[2]

Koprivnik v Bohinju je razloženo naselje na južnem pobočju Pokljuke v Občini Bohinj.

Naselje je nastalo iz nekdanje pašne planine. Kmetije so razporejene okrog polja v manjši kotlini Mrzlega potoka. Prebivalstvo, ki se po letu 1945 zaradi odseljevanja vztrajno manjša, se v glavnem ukvarja s planinsko živinorejo in gozdarstvom. V vasi je nekoč stal tudi mlin na veter, ki je bil kasneje porušen.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Izvor imena ni točno pojasnjen, vendar poznamo več hipotez. Po prvi razlagi ime nima nobene povezave s koprivami. Nastalo je zaradi različnih vodnih izvirov. Čez Koprivnik ob hudem neurju teče hudournik, ki se imenuje Kroparca. Ko pridrvi, se močno peni, zelo podobno kot se peni krop. Prvotno naj bi bilo ime vasi Kropivnik, kasneje naj bi se zaradi premeta preimenovalo v Koprivnik. Druga razlaga pa pravi, da je Koprivnik povezan ravno s koprivami. Do prvih priseljencev je bila to zgolj planina, na kateri so kmetje pasli živino in gnojili travo. Ker pa so edine rastline, ki rastejo okoli gnojišč, koprive, je vas po njih dobila tudi ime.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Partizanski borci iz gorjanskih in bohinjskih vasi, združeni v Prešernov bataljon so v noči na 16. december 1941 krenili na Nomenj, da bi ob načrtovani splošni vstaji zaustavili vlak. Nemški okupator je načrtovano akcijo preprečil. Bataljon se je zaradi tega umaknil proti Koprivniku in Gorjušam, od koder se je večina borcev vrnila domov. S Koprivnika je 14. decembra 1943 odšel 3. bataljon Prešernove brigade na Goreljek, tu so ga v Lovčevem hotelu napadle nemške enote. V spopadu je bilo ubitih 79 partizanov, 6 pa jih je ušlo zasedi.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 16181«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]