Julijske Alpe
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji. So v južnem in vzhodnem delu pogorja Alp in predstavljajo del Južnih Apneniških Alp. Ležijo v severozahodni Sloveniji in v severovzhodni Italiji, ime pa so dobile po Gaju Juliju Cezarju. Njihov najvišji vrh, ki je obenem tudi najvišji vrh Slovenije, je Triglav s 2864 metri, drugi vrh po višini pa je italijanski Montaž (2753 m). Večina Julijskih Alp je vključena v Triglavski narodni park. Delimo jih na Vzhodne in Zahodne Julijske Alpe.
Vsebina |
[uredi] Obseg
Po površini merijo okrog 4400 km² in obsegajo območje med dolino Save in Kanalsko dolino, na jugu pa jih omejujejo Soča, Baška grapa ter Jelovica, ki je še del Julijskih Alp.
[uredi] Geološka zgradba
Gradijo jih mezozojske gorske usedline, večinoma triaški apnenci in dolomiti, zato so stene strme, vrhovi in grebeni pa zobčasti. Med gorskimi verigami ležijo globoke ledeniške doline.
[uredi] Razčlenjenost
Četudi so Julijske Alpe v celoti enotna, zaključena gorska skupina, jih globoke prečne doline in prelazi razčlenjujejo na posamezne podskupine. V glavnem se gorovje deli na dva dela: Vzhodne Julijske Alpe in Zahodne Julijske Alpe. Veliko obsežnejši vzhodni del leži skoraj v celoti na ozemlju Slovenije, od Zahodnih Julijcev pa sega čez slovensko-italijansko mejo le polovica Kaninske skupine, najlepši del Zahodnih Julijskih Alp - skupina Viša in Montaža pa leži v Italiji. Med prelazi sta pomembna Vršič in na zahodnem delu in Nevejski prelaz na zahodnem delu Julijcev. Glavne doline, ki se zajedajo v Julijce, pa so: Zgornja Savska dolina, Dolina Save Bohinjke in Blejski kot, Dolina Soče na vzhodnem delu, ter doline na italijanski strani; Mangartska dolina, Remšendol, Rabeljska dolina, Reklanska dolina in Rezija.
[uredi] Vrhovi
- Vzhodne Julijske Alpe
Vzhodne Julijske Alpe na vzhodnih robovih obdajajo visoke planote Pokljuka, Mežakla in Jelovica. Glavni vrhovi v Vzhodnih Julijskih Alpah, urejeni po višini, so:
- Triglav (2864 m); najvišja gora in simbol Slovenije
- Škrlatica (2740 m); druga najvišja slovenska gora
- Mangart (2679 m)
- Jalovec (2643 m)
- Razor (2601 m)
- Kanjavec (2569 m)
- Prisojnik (2547 m)
- Špik (2472 m)
- Krn (2244 m); prizorišče številnih bojev soške fronte
- Črna prst (1844 m)
- Zahodne Julijske Alpe
Zahodne Julijske Alpe so površinsko precej manj obsežne kot Vzhodne. Ležijo večinoma v Italiji, v Slovenijo segajo le deli Kaninske skupine. Glavni vrhovi so:
- Montaž (Jôf di Montasio) (2753 m)
- Viš (Jôf Fuart) (2666 m)
- Visoki Kanin (2587 m)
[uredi] Vodovje
V Vzhodnih Julijskih Alpah izvirata dve večji reki: Sava (črnomorsko povodje) in Soča (jadransko povodje). Zahodni Julijci svoje vode oddajajo največ Tagliamentu, manjši del pa tudi Nadiži. Nastala so tudi številna jezera, tako v dolinah (denimo Bohinjsko) kot tudi v visokogorju (Triglavska jezera, Krnsko jezero, Kriška jezera, ...).
[uredi] Podnebje
Podnebje je gorsko. Zanj so značilne dolge zime in kratka poletja. Površje je skozi leto pokrito z ledom in snegom.Padavine so tukaj pogoste, saj letno pade okoli 3000mm padavin. Tukaj stalno piha veter. Najpogostejši je fen, ki pozimi piha z juga.
Za nižje dele, kotline in rečne doline je značilno, da se v poletnih mesecih močno ogrejejo, pozimi pa ohladijo. Včasih pa je v kotlinah večji mraz kot v višjih legah nad njimi. To imenujemo toplotni obrat. Povprečna letna temperatura v kotlinah alpskega sveta je okrog 10°C.
[uredi] Zunanje povezave
| Alpe v Sloveniji |
|---|
| Julijske Alpe | Kamniško-Savinjske Alpe | Karavanke |
| Geografija Slovenije - Seznam gorovij v Sloveniji - Seznam gora v Sloveniji |
 |
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
 |
Ta članek o geografiji Italije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
