Julijske Alpe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Vzhodne Julijske Alpe s Triglavom

Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji. So v južnem in vzhodnem delu pogorja Alp in predstavljajo del Južnih Apneniških Alp. Ležijo v severozahodni Sloveniji in v severovzhodni Italiji, ime pa so dobile po Gaju Juliju Cezarju. Njihov najvišji vrh, ki je obenem tudi najvišji vrh Slovenije, je Triglav s 2864 metri, drugi vrh po višini pa je italijanski Montaž (2753 m). Večina Julijskih Alp je vključena v Triglavski narodni park. Delimo jih na Vzhodne in Zahodne Julijske Alpe.

Vsebina

[uredi] Obseg

Dolina potoka Mala Pišenca v Julijskih Alpah

Po površini merijo okrog 4400 km² in obsegajo območje med dolino Save in Kanalsko dolino, na jugu pa jih omejujejo Soča, Baška grapa ter Jelovica, ki je še del Julijskih Alp.

[uredi] Geološka zgradba

Gradijo jih mezozojske gorske usedline, večinoma triaški apnenci in dolomiti, zato so stene strme, vrhovi in grebeni pa zobčasti. Med gorskimi verigami ležijo globoke ledeniške doline.

[uredi] Razčlenjenost

Četudi so Julijske Alpe v celoti enotna, zaključena gorska skupina, jih globoke prečne doline in prelazi razčlenjujejo na posamezne podskupine. V glavnem se gorovje deli na dva dela: Vzhodne Julijske Alpe in Zahodne Julijske Alpe. Veliko obsežnejši vzhodni del leži skoraj v celoti na ozemlju Slovenije, od Zahodnih Julijcev pa sega čez slovensko-italijansko mejo le polovica Kaninske skupine, najlepši del Zahodnih Julijskih Alp - skupina Viša in Montaža pa leži v Italiji. Med prelazi sta pomembna Vršič in na zahodnem delu in Nevejski prelaz na zahodnem delu Julijcev.

[uredi] Vrhovi

Vzhodne Julijske Alpe
Triglav z Debele peči

Vzhodne Julijske Alpe na vzhodnih robovih obdajajo visoke planote Pokljuka, Mežakla in Jelovica. Glavni vrhovi v Vzhodnih Julijskih Alpah, urejeni po višini, so:

Zahodne Julijske Alpe

Zahodne Julijske Alpe so površinsko precej manj obsežne kot Vzhodne. Ležijo večinoma v Italiji, v Slovenijo segajo le deli Kaninske skupine. Glavni vrhovi so:

Pogled z Mangrta proti vzhodu (od leve proti desni so vidni Ponca, Špikova skupina, Mojstrovka, Škrlatica, Razor, Prisank, Travnik, Triglav, Kanjavec, Jalovec (v ospredju), Lepo špičje, ...

[uredi] Doline

Glavne doline, ki se zajedajo v Julijce, pa so: Zgornja Savska dolina, Dolina Save Bohinjke in Blejski kot, Dolina Soče na vzhodnem delu, ter doline na italijanski strani; Mangartska dolina, Remšendol, Rabeljska dolina, Reklanska dolina in Rezija. Tu so potem še mnoge stranske doline, ki so jih času ledene dobe (pred prib. 10.000 leti) poglobili in razširili ledeniki, ki so se odcepili iz višje ležečih ledeniških kap proti dolinam. Danes so te doline (Vrata, Kot, Krma, Trenta...) večinoma neposeljene, porašča pa jih smrekov gozd, višje tudi ruševje. Kljub neugodnim razmeram za življenje so se ljudje v preteklosti naselili v katero od teh dolin. Najbolj znana dolina z značilnimi Trentskimi »bajtami« je Trenta. Danes število prebivalstva tu močno upada, velik je tudi delež starega prebivalstva.

[uredi] Vodovje

V Vzhodnih Julijskih Alpah izvirata dve večji reki: Sava (črnomorsko povodje) in Soča (jadransko povodje). Zahodni Julijci svoje vode oddajajo največ Tagliamentu, manjši del pa tudi Nadiži. Nastala so tudi številna jezera, tako v dolinah (denimo Bohinjsko) kot tudi v visokogorju (Triglavska jezera, Krnsko jezero, Kriška jezera, ...).

[uredi] Podnebje

Podnebje je gorsko. Zanj so značilne dolge zime in kratka poletja. Površje je skozi leto pokrito z ledom in snegom.Padavine so pogoste, saj letno pade okoli 3000mm padavin. Tukaj stalno piha veter. Najpogostejši je fen, ki pozimi piha z juga.

Za nižje dele, kotline in rečne doline je značilno, da se v poletnih mesecih močno ogrejejo, pozimi pa ohladijo. Včasih pa je v kotlinah večji mraz kot v višjih legah nad njimi. To imenujemo toplotni obrat. Povprečna letna temperatura v kotlinah alpskega sveta je okrog 10°C.

[uredi] Zunanje povezave


Alpe v Sloveniji
Julijske Alpe | Kamniško-Savinjske Alpe | Karavanke
Geografija Slovenije - Seznam gorovij v Sloveniji - Seznam gora v Sloveniji


Regionalizacija Slovenije
Alpska makroregija
Julijske Alpe | Cerkljansko hribovje | Škofjeloško hribovje | Polhograjsko hribovje | Rovtarsko hribovje | Savska ravan | Zahodne Karavanke | Kamniško-Savinjske Alpe | Vzhodne Karavanke | Velenjsko hribovje | Konjiško hribovje | Strojna | Kozjak | Pohorje | Ložniško gričevje | Hudinjsko gričevje | Savinjska ravan | Posavsko hribovje
Mediteranska makroregija
Goriška brda | Vipavska dolina | Kras | Brkini | Dolina reke Reke | Pogorski Kras | Čičarija | Podgrajsko podolje | Koprska brda | Tržaški zaliv
Dinarska makroregija
Kambreško | Banjšice | Trnovski gozd | Nanos | Hrušica | Javornik | Snežnik | Idrijsko hribovje | Notranjsko podolje | Pivško podolje | Vremšica | Ljubljansko barje | Krimsko hribovje | Menišija | Bloke | Velika gora | Stojna | Goteniška gora | Ribniško-Kočevsko podolje | Mala gora | Kočevski rog | Poljanska gora | Velikolašanska pokrajina | Dolenjsko podolje | Suha krajina | Dobrepolje | Bela krajina | Gorjanci | Raduljsko hribovje | Novomeška pokrajina
Panonska makroregija
Goričko | Lendavske gorice | Murska ravan | Slovenske gorice | Dravska ravan | Dravinjske gorice | Haloze | Macelj | Voglajnsko | Zgornjesotelsko gričevje | Srednjesotelsko gričevje | Krško gričevje | Senovsko gričevje | Bizeljsko gričevje | Krška ravan
Geografija - Geografija Slovenije - Geografija v Sloveniji