Dolomit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dolomit

Dolomit in magnezit iz Euguija, Navarra,Španija
Splošno
Kategorija V. razred - Karbonati
Kemijska formula CaMg(CO3)2
Strunzova klasifikacija 5.AB.10 (8. izdaja V/B.03-10)
Klasifikacija DANA 14.2.1.1
Kristalna simetrija Romboeder 3,
prostorska skupina R 3
Osnovna celica a = 4,842 Å,
c = 15,95 Å,
V = 323,85,
Z = 3
Lastnosti
Molekulska masa 184,40 g/mol
Barva Bela, siva, rdečkasto bela, rjavkasto bela
Kristalni habit Masiven, romboedričen, grobo kristaliničen
Kristalni sistem Trigonalni
Dvojčičenje Običačajno enostavno zraščeni dvojčki
Razkolnost Popolna na treh ravninah {1011}
Lom Školjkast
Žilavost Krhek
Trdota 3,5 - 4
Sijaj Steklast do bisern
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren do prosojen
Gostota 2,8 - 2,9, v povprečju 2,84
Optične lastnosti Enoosen (-)
Lomni količnik nω = 1,679 – 1,681 nε = 1,500
Dvolomnost δ = 0,179 – 0,181
Pleohroizem Ne
Ultravijolična fluorescenca Bela do rožnata
Topnost Neuprašen je slabo topen v razredčeni HCl
Najpogostejše nečistoče Fe, Mn, Pb in Zn
Drugo Triboluminiscenten
Radioaktivnost Ni radioaktiven
Sklici [1][2][3][4]

Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala. Oba sta sestavljena iz kalcijevega magnezijevega karbonata CaMg(CO3)2. Kemično čist dolomit vsebuje 30,41 % CaO, 21,86 % MgO in 47,73 % CO2.

Kamnina dolomit je sestavljena večinoma iz minerala dolomita. Dolomitni apnenec je kamnina, v kateri je apnenec delno zamenjan z dolomitom.

Dolomit je dobil ime po francoskem naravoslovcu in geologu Déodatu Gratetu de Dolomieu (1750–1801), po katerem se imenujejo tudi Dolomiti, del Alp v severni Italiji.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Mineral dolomit kristalizira v trigonalnem kristalnem sistemu. Kristali so bele, sive ali rožnate barve, običajno masivni, pogosto tudi ukrivljeni. Po fizikalnih lastnostih je podoben kalcitu, vendar se v razredčeni klorovodikovi kislini ne raztaplja tako burno kot kalcit. Dvojčičenje je pogosto. Z železom bogatim ankeritom tvori vrsto trdnih raztopin. Majhne količine železa dajejo kristalom rumen do rjav odtenek. Do 3 % kalcija in magnezija lahko zamenja mangan, ki v večjih koncentracijah obarva mineral rožnato. Dolomit tvori tudi vrsto zmesi s kalcijevim manganovim karbonatnim mineralom kutnohoritom. Magnezij je lahko delno zamenjan tudi s svincem ali cinkom.

Nastanek[uredi | uredi kodo]

Dolomit je precej pogosta kamnina, ki se najpogosteje pojavlja v dolomitnih apnencih in dolomitih, pogosto skupaj s kalcitom. Velike mase sedimentnega dolomita so nastale iz apnencev pod vplivom magnezija iz morske vode med procesom diageneze. V dolomitnih kamninah kemičnega nastanka je pogosto skupaj z baritom in fluoritom. Pojavlja se tudi v nizko do srednjetemperaturnih hidrotermalnih žilah skupaj s kalcitom, sideritom in rodohrozitom in kontaktno metamorfnih kamninah (dolomitni marmorji). V razpršenih hidrotermalnih rudiščih se pojavlja skupaj z galenitom, kalcitom in sadro.[5]

Recentni dolomit je relativno redek. Laboratorijska sinteza stehiometričnega dolomita poteka samo pri temperaturah višjih od 100 ºC v pogojih, ki so značilni za vkopane sedimentacijske bazene, kar je v nasprotju z geološkimi dokazi, ki kažejo, da je nastal pri nižjih temperaturah. Izgleda, da višja temperatura poveča hitrost gibanja kalcijevih in magnezijevih ionov, tako da lahko v razumnem času zasedejo svoja mesta v urejeni kristalni strukturi. Pomanjkanje recentnega dolomita je zato verjetno posledica predvsem kinetike, se pravi da je proces prepočasen, da bi ga lahko opazili.

Nastajanje recentnega dolomita so 1950. in 1960. letih odkrili v zelo slanih jezerih Coorong v južni Avstraliji. Dolomit nastaja tudi v globokomorskih sedimentih. Tako nastali dolomit vsebuje veliko organskih komponent in se imenuje organogeni dolomit. V anaerobnih pogojih nastaja v zelo nasičeni slani laguni Vermelha i Brejo ob obali Rio de Janeira v Braziliji.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Dolomit

Dolomit je zelo razširjen mineral, ki skupaj z apnencem tvori obširna gorstva. Najlepši kristali dolomita so iz nahajališč Brosso in Traversella (Italija), Binnental (Švica), Freiberg (Nemčija), Cornwall (Velika Britanija), Kutna Hora (Češka), Navarra (Španija), Joplin (Missouri), Mother Lode (Kalifornija), Quebeck (Kanada), Bahia (Brazilija), Guanajuanato (Mehika), Nagano (Japonska) in Djelfa (Alžirija).

V Sloveniji je dolomit zelo razširjen prevsem kot kamnina, v manjših votlinah v luknjičavi kamnini pa se najdejo tudi lepi kristali, predvsem na Idrijskem, Mežici in okolici Jesenic.[5]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Dolomit se uporablja kot okrasni kamen, za pripravo betona in kot vir magnezijevega oksida in magnezija. Dolomitni sedimenti lahko vsebujejo naftonafto in kovine, na primer svinec, cink in baker. Dolomit se lahko uporablja tudi kot prašek za varjenje železa in jekla. Velike količine dolomita se porabijo tudi za proizvodnjo plavajočega ravnega stekla. V hortikulturi se uporablja kot sredstvo za zmanjševanje kislosti tal.

Dolomit kot prehranski dodatek je vir kalcija in magnezija. Nekateri dolomiti vsebujejo precejšnje količine težkih kovin, zato za uživanje niso primerni. Raziskave na univerzi v Alberti so pokazale, da se dolomit zaradi slabe topnosti v želodčni kislini izloči iz telesa še preden se absorbira sprejemljiva količina kalcija in magnezija, zato je njegova uporabnost vprašljiva.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Deer, W. A., R. A. Howie and J. Zussman (1966) An Introduction to the Rock Forming Minerals, Longman, str. 489–493. ISBN 0-582-44210-9.
  2. ^ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/dolomite.pdf Handbook of Mineralogy
  3. ^ http://webmineral.com/data/Dolomite.shtml Webmineral
  4. ^ http://www.mindat.org/min-1304.html Mindat data
  5. ^ 5,0 5,1 R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 62-63

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]