Siderit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Siderit

Siderit iz Brazilije
Splošno
Kategorija V. skupina - Karbonati
Kemijska formula Železov(II) karbonat FeCO3
Strunzova klasifikacija 05.AB.05
Klasifikacija DANA 14.01.01.03
Kristalna simetrija Heksagonalni skalenoeder (3 2/m),
prostorska skupina R 3c
Osnovna celica a = 4,72Å,
c = 15,46 Å,
Z = 6,
V = 298,28
Lastnosti
Molekulska masa 115,86 g/mol
Barva Rumenkasto rjava, rjava, siva, rumenkasto siva, zelenkasto siva
Kristalni habit Grozdast, masiven, ploščat
Kristalni sistem Trigonalni
Dvojčičenje Neobičajno, lamelarno na {0112}
Razkolnost Popolna na {0111}
Lom Neraven do školjkast
Žilavost Krhek
Trdota 4 – 4,5
Sijaj Steklast, lahko tudi svilnat do bisern
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren do polprozoren
Specifična teža 3,5
Gostota 3,96 g/cm3 (izračunana: 3,87 g/cm3)
Optične lastnosti Enoosen (-)
Lomni količnik nω = 1,875 nε = 1,633
Dvolomnost δ = 0,242
Disperzija Močna
Ultravijolična fluorescenca Ne fluorescira
Topnost Topen v vroči HCl
Radioaktivnost Ni radioaktiven
Sklici [1][2][3]
Siderite Cut

Siderit je mineral železov(II) karbonat FeCO3. Siderit je pomembna železova ruda, ker vsebuje 48 % železa in ne vsebuje žvepla in fosforja. Železo je lahko delno zamenjano z magnezijem ali manganom.

Vsebuje lahko do 11 odstotkov MnCO3, 12% MgCO3 in CaCO3 2-odstotnega.

Njegovo ime je nastalo iz grške besede σίδηρος [sideros], ki pomeni železo.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Kristali so romboedrični z značilno sedlasto ukrivljenimi in razbrazdanimi ploskvami. Lahko je tudi masiven. Barva je lahko rumena do temno rjava ali črna. Črna barva je posledica prisotnosti mangana, zato se ta različek imenuje tudi manganosiderit.

Siderit ima trdoto 3,5 – 4, specifično težo 3,8, belo barvo črte in steklast do bisern sijaj.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Najpogostejša nahajališča siderita so hidroretmalne žile. Pogosto spremlja barit, fluorit, galenit in druge minerale. Pojavlja se tudi v skrilavcih in peščenjakih, v katerih včasih tvori konkrecije. V sedimentnih kamninah pogosto nastaja v plitvih kotanjah, njegova sestava pa je odvisna od sestave okoliških sedimentov.[4]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Siderit je karbonatna železova ruda, ki med praženjem pri temperaturi 500 - 600 °C razpade na FeO in CO2:

FeCO3 → FeO + CO2.

Nastali FeO se nato oksidira v Fe2O3:

4FeO + O2 → 2Fe2O3.

Sideritne rude pogosto vsebujejo veliko jalovine, zato so za proizvodnjo surovega železa manj primerne.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/siderite.pdf Handbook of Mineralogy
  2. ^ http://www.mindat.org/min-3647.html Mindat
  3. ^ http://www.webmineral.com/data/Siderite.shtml Webmineral data
  4. ^ Mozley, P.S., 1989, Relation between depositional environment and the elemental composition of early diagenetic siderite: Geology, 17, str. 704-706