Živali
| Živali Fosilni razpon: pozni neoproterozoik - recentno |
||||
|---|---|---|---|---|
 V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: avstralska zelena drevesna žaba, lesna sova, sibirski tiger, navadni križevec, polž vrtnik, orjaška črepaha, solitarna čebela, zlata arovana, berberski makak, pilar in metulj lisasti šah.
|
||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||
|
||||
|
Debla
(za prikaz izberi pokaži) |
||||
|
Novejša filogenetska razvrstitev:
Sistem Jovana Hadžija:
|
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij. Čeprav so nastale kot zadnje od kraljestev, so zdaj prevladujoča oblika življenja na Zemlji. Uspešne so predvsem zaradi možnosti hitrega prilagajanja spremenjenim razmeram v svojem okolju in sposobnosti premikanja. V biološkem smislu sodi med živali tudi človek.
Znanstveno jih preučuje zoologija, ki se nadalje deli v več ožjih znanstvenih disciplin. Predpono zoo- (iz grškega zōion - živo bitje[1]) uporabljamo tudi za druge pojme, povezane z živalmi. Skupnosti vseh živali na določenem območju v določenem času pravimo favna.
Vsebina |
Značilnosti [uredi]
Živali so evkarionti, z izjemo skupine Myxozoa mnogocelični organizmi, kar jih loči od bakterij in večine protistov. Z nekaterimi izjemami (med njimi so najočitnejša spužve) je živalsko telo diferencirano v tkiva. So heterotrofi, po čemer se razlikujejo od rastlin in alg. Z načinom prehranjevanja je povezana sposobnost premikanja, ki jo imajo skoraj vse živali v vsaj enem stadiju življenjskega kroga, in natančnejša telesna zgradba (posebej prebavnega sistema).
Razmnožujejo se večinoma spolno, odrasle živali so diploidne ali poliploidne. Nekatere pa se lahko razmnožujejo tudi nespolno s partenogenezo.
Evolucija [uredi]
Po danes znanih dokazih naj bi živali nastale iz bičkastih evkariontov, podobnih današnjim bičkarjem ovratničarjem, ki so najbližji še živeči sorodniki živali. Najstarejši fosili, ki verjetno pripadajo živalim, so stari 610 milijonov let (pozni predkambrij), obstajajo pa tudi fosilne sledi živali, domnevno tako kompleksnih kot današnji deževniki, stare milijardo let.[2]
Večina poznanih živalskih debel se je pojavila med izrazito diverzifikacijo fosiliziranih oblik življenja v kambriju pred 542 milijoni let. Ta dogodek imenujemo kambrijska eksplozija.
Viri in opombe [uredi]
- ^ zoo- definition. Free Online Dictionary. Pridobljeno 4.12.2008.(v angleščini)
- ^ Seilacher A., Bose P.K., Pflüger F. (1998). "Animals More Than 1 Billion Years Ago: Trace Fossil Evidence from India". Science 282 (5386): 80–83. doi:10.1126/science.282.5386.80. PMID 9756480. http://www.sciencemag.org/cgi/content/abstract/282/5386/80. Pridobljeno 8.7.2008.
- Saupe S.G. Concepts of biology: Digestion/Nutrition. College of St. Benedict/St. John's University, Collegeville. Pridobljeno 3.7.2008.
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Živali |
