Presledkovni stik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Preslédkovni stík ali néksus je stik med dvema sosednjima celicama, ki omogoča neposredno povezavo med njima in s tem prosto prehajanje predvsem manjših molekul (zlasti znotrajceličnih glasnikov) ter prosto širjenje akcijskega potenciala. Presledkovni stik povezuje med seboj obe citoplazmi. Nahaja se le med živalskimi celicami - pri rastlinskih celicah je analogna oblika povezave plazmodezma. Presledkovni stik gradita dva koneksona - to sta proteinski strukturi, vsaka v svoji celici, ki se stikata in tvorita kanalček - ta kanalček omogoča prehod snovi med celicama.
[uredi] Zgradba
Pri vretenčarjih je posamezen konekson presledkovnega stika običajno heksamer beljakovine koneksin. Presledkovni stiki, zgrajeni iz dveh enakih koneksonov, se imenujejo homotipni presledkovni stiki, heterotipni pa so zgrajeni iz dveh različnih koneksonov.
[uredi] Lokacija in funkcije
Presledkovni stiki se nahajajo:
- V slabo prekrvljenih tkivih, na primer v očesni leči in kosteh, kjer omogočajo transport hranilnih snovi. Hranilne snovi prehajajo skozi presledkovne stike do celic v notranjosti teh tkiv.
- V žlezah, npr. v jetrih in trebušni slinavki, kjer pomagajo pri sekreciji snovi.
- V srčni mišici in živčevju omogočajo hitro prevajanje akcijskega potenciala.
[uredi] Glej tudi
|
||||||||
