Spužve

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Spužve
Fosilni razpon: neoproterozoik - recentno
Schwamm1.jpg
Znanstvena klasifikacija
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Porifera
Grant v Todd, 1836
Razredi

Spúžve (znanstveno ime Porifera ali Parazoa) so najpreprostejši mnogoceličarji. Nimajo pravih tkiv in organov. Celice spužev niso strogo specializirane kot pri pravih mnogoceličnih organizmih in so funkcionalno zelo prilagodljive. V odraslem stanju so skoraj vse spužve pritrjene, večina vrst nima izrazite oblike, naprednejše oblike spužev pa tudi ne radialne simetrije.

Živijo v vodi, večinoma so morski organizmi, poznamo pa tudi sladkovodne.

Telesna zgradba[uredi | uredi kodo]

Osnovna lastnost vseh spužev so odprtine na površini:

  • majhne in številčnejše dotekalke, skozi katere voda priteka v spužvo
  • maloštevilne odtekalke skozi katere odteka prefiltrirana voda
Askon je najpreprostejši tip spužev. Te spužve so praviloma majhne živali, ki nimajo kanalčkov in kamric temveč samo enotno notranjo votlino (spongocel), obdano s hoanocitami.
Sikon - pri spužvah tipa sikon in levkon je notranjost bolj zapletena. Povečana je površina preko katere sprejemajo hrano in kisik. Zmanjšana je notranja votlina, povečana je aktivna površina, kar je najizrazitejše pri spužvah tipa levkon.

Sistem kanalov in kamric v telesu mestoma obdaja poseben sloj bičkastih celic z ovratnikom (hoanocit). Po zgradbi teh poti spužve delimo na tri gradbene tipe: askon, sikon in levkon.

Spužve nimajo prebavil.

  • celice ovratničarke - z njimi se spužva prehranjuje in skupaj z bički ustvarja vodni tok.

Ogrodje je sestavljeno iz iglic (spikul), prekritih z anorgansko snovjo (apnencem ali kremenom). Ogrodje je prožno ali trdno in preprečuje trajne deformacije telesa.

spužve so gnaila bitja

Rast in oblika[uredi | uredi kodo]

Rast in oblika spužev sta odvisni od lastnosti podlage na katero so pritrjene, ter vodnih tokov v njihovi neposredni okolici. Velikost spužev je različna, od nekaj milimetrov do 3 metrov. Vodni tokovi prinašajo hrano in kisik in odnašajo spolne celice.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Spužve se nespolno razmnožujejo z delitvijo ali brstenjem. Neugodne razmere preživijo v obliki zimskih brstov (gemul). Spolno se razmnožujejo tako, da semenčica oplodi jajčno celico. Plavajoča migetalkasta ličinka zapusti spužvo in se pritrdi na površino. Iz nje se nato razvije mlada spužva. Spužve imajo tudi veliko sposobnost regeneracije, kar je tudi nespolno razmnoževanje.

Prehrana[uredi | uredi kodo]

Spužve se prehranjujejo tako da vsrkavajo vodo v telesne dupline, kjer se drobci hrane zaustavijo in jih spužva prebavi, ko vodo precedijo jo spustijo ven. Voda spužvi prinaša kisik in odnaša ogljikov dioksid. Luknjice kjer spužve vsrkavajo vodo se imenujejo dotekajke, kjer jo izpuščajo pa izmetalke. Voda spužvi prinaša kisik odnaša pa ogljikov dioksid. Spužve lahko poimenujemo tudi prečiščevalci morja saj srednje velika spužva na dan lahko prečisti tudi 2000 litrov morja. Hranijo se z bakterijami, praživalmi, organskimi delci, panktoni in rastlinskimi snovmi.

Taksonomija[uredi | uredi kodo]

Spužve delimo v tri razrede, predvsem glede na zgradbo njihovega ogrodja.

  • Calcarea - apnenčaste spužve imajo apnenčast skelet sestavljen iz spikul različnih oblik.
  • Hexactenellida - spužve steklenjače so spužve, ki živijo v velikih globinah. Njihov skelet je sestavljen iz šestokrakih silicijevih iglic.
  • Demospongiae - kremenaste spužve in spužve roženjače; Skelet kremenjač je sestavljen iz silicijevih iglic, ki so povezane s sponginom, skelet roženjač pa sestavlja le spongin. Pri nekaterih vrstah spongina ni.

Viri[uredi | uredi kodo]