Jura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 55 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.

Začelo se je pred okoli 195 milijoni let in se končalo pred 140 milijoni let. Delimo ga na podlagi najdb ortokronoloških fosilov na tri obdobja. Kot pri drugih geoloških periodah, ki definirajo začetek in konec periode, so usedline kamnin dobro definirane, vendar točni datumi variirajo za 5 - 10 milijonov let. Jura je srednja perioda mezozoiske ere, poznane tudi kot doba dinozavrov.

Ime »jura« je prvi uporabil Alexandre Brogniart za velike sedimente morskega apnenca, ki jih je našel v gorah Jure na tromeji Nemčije, Francije in Švice.

Obdobja[uredi | uredi kodo]

  • Prvo obdobje se imenuje Zgornji titonij. Imenujemo ga tudi Malm ali Bela Jura, zanj pa so značilni beli in svetlo sivi apnenci.
  • Drugo obdobje se imenuje Srednji titonij. Imenujemo ga tudi Dogger ali Rjava Jura, zanj pa so značilne rjave kamnine, ki jih je obarvalo železo.
  • Tretje obdobje se imenuje Spodnji titonij. Imenujemo ga tudi Lias ali Črna Jura. Za to obdobje pa so značilne črne in temne gline. Faunalne faze od najmlajše do najstarejše so:
Zgornja/pozna jura (malm)
  Tithonij (150,8 ± 4,0 – 145,5 ± 4,0 Ma)
  Kimmeridgij (155,7 ± 4,0 – 150,8 ± 4,0 Ma)
  Oxfordij (161,2 ± 4,0 – 155,7 ± 4,0 Ma)
Srednja jura (dogen)
  Callovij (164,7 ± 4,0 – 161,2 ± 4,0 Ma)
  Bathonij (167,7 ± 3,5 – 164,7 ± 4,0 Ma)
  Bajocij (171,6 ± 3,0 – 167,7 ± 3,5 Ma)
  Aalenij (175,6 ± 2,0 – 171,6 ± 3,0 Ma)
Spodnja/zgodnja jura (lias)
  Toarcij (183,0 ± 1,5 – 175,6 ± 2,0 Ma)
  Pliensbachij (189,6 ± 1,5 – 183,0 ± 1,5 Ma)
  Sinemurij (196,5 ± 1,0 – 189,6 ± 1,5 Ma)
  Hettangij (199,6 ± 0,6 – 196,5 ± 1,0 Ma)

Paleogeografija[uredi | uredi kodo]

V času zgodnje jure se je super kontinent Pangea razdelil na Lavrazijo in Gondvano. Zgodnji Atlantski ocean in morje Tetida sta bila relativno ozka. V pozni juri je začel južni kontinent Gondvana razpadati in zaprl morje Tetida tako, da je nastal bazen Neotethys. Podnebje je bilo toplo brez dokazov o poledenitvah. Prav tako kot v triasu, še ni bilo kopna na polih, kot tudi ne velikih polarnih kap. O juri obstoja mnogo geoloških podatkov v Evropi, kjer se morske usedline nahajajo vzdolž obal. Plitvo morje (epikontinentalno morje) je bilo tudi na mestu današnjih ravnic v ZDA in Kanadi. Večina jurskih usedlin v ZDA so kontinentalnega nastanka. Važne jurske usedline se nahajajo v Rusiji, Indiji, Južni Ameriki, Japonski, Avstral-aziji in v Veliki Britaniji.

V obdobju Jure so morja preplavila obsežna ozemlja severne poloble in na njih odložila usedline. Na kopnem je bila le Skandinavija in posamezni večji otoki.

Na ozemlju Nemčije prevladujejo temno sive gline, ki vsebujejo številne amonite in druge fosilne ostanke. V širši okolici Holzmadena, blizu Stuttgarta, so nastali znani pozidonijski skrilavci. V njih so poleg številnih amonitov in školjk našli tudi izredno lepo ohranjene morske lilije in morske reptile (ihtiozavre, pleziozavre in krokodile).

Živalstvo[uredi | uredi kodo]

V dobi jure so bile najvišje oblike življenja v morjih ribe in morski plazilci. To so bili ihthiozavri, pleziozavri in morski krokodili iz redu Teleosauridae in Metriorhynchidae.

Pojavile so se nove skupine:

  • planktonska foraminifera in kalpionelidi, ki so važni za stratigrafijo;
  • rudisti, grebenska varianta školjk;
  • belemniti in brahiopodi iz skupine terebratulidov in rinchonelidov

Amoniti so bili še posebej razprostranjeni in so formirali 62 bio con.

Na kopnem so še vedno dominirali veliki archozavrski plazilci. Veliki rastlinojedi dinozavri so se hranili s prerijskimi praprotmi, palmam podobnimi rastlinami in drugimi. Napadali so jih veliki teropodi (ceratozavri, megalozavri in alozavri). Vsi so pripadali veji saurischia.

Za času pozne jure so iz majhnih celurozavrskih dinozavrov evoluirale prve ptice. Ornithischianski dinozavri so bili manj prisotni od saurischianskih, čeprav so nekateri, kot sta stegozaver in ornitopod igrala važno vlogo med manjšimi in srednje velikimi rastlinojedci. V zraku so vladali pterozavri.

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Suho podnebje, ki je karakteriziralo večino triasa, se je postopno ublažilo, še posebej na višjih geografskih širinah. Topla, vlažna klima je omogočila, da je večji del kopnega pokrivala bujna vegetacija. Najpogostejša vrsta je bila smreka. Rodovi smreke, ki so prevladovali v juri so bili: Araucariaceae, Cephalotaxaceae, Pinaceae, Podocarpaceae, Taxaceae, Taxodiaceae.[1] Izumrla mezozoiska družina smrek Cheirolepidiaceae je dominirala v nižjih geografskih širinah, tu so rastle tudi grmovnice Bennettitales. [2] Pogosti so bili ginko in drevesne praproti v gozdovih, manjše praproti so dominirale med nizkim rastlinjem. Caytoniacejske semenske praproti so bile še ena važna oblika rastlinja.[3] Na južni hemisferi so bili posebej uspešni podokarpi, medtem ko so bili gingko in Czekanowskiales redki.

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Behrensmeyer et al, 1992, p.349
  2. ^ Behrensmeyer et al, 1992, p.352
  3. ^ Behrensmeyer et al, 1992, p.353
  • Behrensmeyer, Anna K., John Damuth, William DiMichele, Richard Potts (paleontolog, Hans-Dieter Sues & Scott Wing, 1992, Terrestrial Ecosystems through Time: the Evolutionary Paleoecology of Terrestrial Plants and Animals, University of Chicago Press, Chicago and London, ISBN 0-226-04154-9 (cloth), ISBN 0-226-04155-7 (paper)
  • Haines, Tim (2000) Walking with Dinosaurs: A Natural History, New York: Dorling Kindersley Publishing, Inc., p. 65. ISBN 0-563-38449-2
  • Kazlev, M. Alan (2002) Paleos website Accessed Jan. 8, 2006


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Mezozoik
Trias Jura Kreda