Nanos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pobočje Nanosa
Pot na Nanos in televizijski oddajnik

Koordinati: Nanos 45°48′12″N, 14°03′15″E Nanos je visoka kraška planota v gorski pregraji, ki ločuje celinski del Slovenije od Primorja. Je 12 km dolga in do 6 km široka kraška planota s strmo odrezanim robom, imenovanim Pleša. Poleg Snežnika je najbolj značilna gora na Notranjskem.

Na vzhodni strani ga ločuje predjamski prelom od kraške planote Hrušice, na zahodu pa ga dolina Bele loči od planotastega Trnovskega gozda. Strma, na zahodni strani prepadna od 500 do 700 m visoka pobočja, ga ločijo od Vipavske in Pivške kotline, zložnejši dostop je le s severne strani. Površje planote je razjedeno v podolgovate dole, vrtače in kopaste vrhove, od katerih se najviše vzpne Suhi vrh (1313 m) na jugovzhodu. Prevladujejo nadmorske višine okrog 1100 m, zahodna polovica je nižja (800-950 m) in manj kamnita.

Gozdnato planoto obiskujejo planinci in jadralni padalci. Nanos prečkajo Slovenska planinska transverzala, Evropska pešpot in Slovenska geološka pot. Na razgledni točki Pleša (1262 m) stoji televizijski pretvornik, v bližini je Vojkova koča.

Geološka zgradba[uredi | uredi kodo]

Nanos

Nanos gradi kredni in jurski apnenec, ki je kot polegla guba narinjen na flišne kamnine Vipavske doline, na katerih so se razvile bazične rjave pokarbonatne prsti in rendzine. Zaradi zakraselosti je debelina prepereline zelo neenakomerna, močno izpostavljena izpiranju. Planoto označujejo številne vrtače ter vhodi v brezna in jame, najglobja je 379 m globoka Strmadna.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Nanos predstavlja klimatsko ločnico. Na tem območju pade povprečno ~1881 mm padavin na leto. Po količini padavin izstopata november (293 mm) in junij (180 mm), najmanj padavin je februarja in marca (135 mm). Obilni namočenosti ustrezata tudi povprečno število dni z več kot 10 mm padavin (70 dni na leto) in precejšnja oblačnost (129 dni na leto). Večina zimskih padavin je v obliki snega, zlasti v višjih delih, kjer sneg v kraških kotanjah s temperaturnim obratom obleži do poletja. Na leto je 80 dni s povprečno dnevno temperaturo pod lediščem. V ledenih jamah (Veliki trški ledenik, Slapenski ledenik, Podraški ledenik) so v preteklosti sekali led in ga prodajali v Trst. Značilen vremanski pojav je burja, sunki včasih presežejo hitrost 100 km/h, zaradi burje so drevesne krošnje na obrobju deformirane. Kljub obilnim padavinam je planota brez površinsko tekočih vod, večina vode teče podzemsko proti Vipavski dolini in izvirom pri Vipavi, manjše količine vode z vzhodni strani pa tečejo v Nanoščico, kraško porečje Ljubljanice.

Rastje[uredi | uredi kodo]

Televizijski oddajnik na Nanosu

Večji del planote je porasel z bukovimi in jelovo-bukovimi gozdovi, prisojna pobočja poraščajo toploljubni gozdovi. Delež gozda se zaradi zaraščanja opuščenih pašnikov, na katere so nekoč iz Vipavske doline gonili živino na poletno pašo, še naprej povečuje.

Oddajnik Nanos[uredi | uredi kodo]

Z oddajnika oddajajo sledeči radijski programi:

  • A1 (radio) (Radio Slovenija 1) na 92,9 MHz, z močjo 50 kW;
  • Val 202 (Radio Slovenija 2) na 95,3 MHz, z močjo 50 kW;
  • Program Ars (Radio Slovenija) (Radio Slovenija 3) na 105,7 MHz, z močjo 50 kW;
  • Radio Koper na 88,6 MHz, z močjo 25 kW;
  • Radio Capodistria na 103,1 MHz, z močjo 100 kW;.

TV oddajnik je do 30.11.2010 analogno oddajal naslednje TV programe:

  • TVS 1 na 6. kanalu,
  • TVS 2 na 41. kanalu,
  • TV 3 na 61. kanalu,
  • TV Koper-Capodistria na 27. kanalu.

S TV oddajnika se oddaja tudi digitalni multipleks A, DVB-T, v upravljanju TVS, na 27. kanalu, znotraj katerega se trenutno oddajajo naslednji programi:

  • TVS 1,
  • TVS 2,
  • TVS 3,
  • POP TV,
  • Kanal A
  • TV Koper-Capodistria
  • TV Primorka

Krajinski park[uredi | uredi kodo]

Območje južnih in zahodnih obronkov Nanosa je od leta 1987 razglašeno zaradi številnih botaničnih zanimivosti in naravne ohranjenosti za Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa. Park obsega 2632 ha.

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Pokrajinsko ime Nanos je verjetno abstrahirano iz prvotne predložne zveze na Nos, v kateri je občno ime nós mišljeno v metaforičnem pomenu 'predgorje'.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]