Dinarsko gorstvo
Dinarsko gorstvo je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.
Vsebina |
[uredi] Območje
Dinarsko gorstvo je mlado nagubano gorstvo, ki poteka vzdolž na zahodnem delu Balkanskega polotoka, vzdolž Jadranskega morja in geotektonsko predstavlja del Dinaridov. Na severozahodnem delu meji z alpskimi gorstvi, in sicer na črti Tolmin - Idrijca - Žiri - južni rob Ljubljanskega barja - Škofljica - Temenica - Šmarjeta - Krka - Sava, na zahodu zajema tudi Istro in otoke, na jugu pa se razteza do porečij Kolubare in Morave, oziroma do Kosovske kotline in Prokletije v Srbiji.
Za to gorstvo je značilna »Dinarska« smer gubanja v smeri severozahod-jugovzhod. Gorstvo se geomorfološko deli na notranji dinarski pas in zunanji kraški pas.
Med najvišjimi vrhovi gorstva so najvišji Jezerski vrh na meji s Črno goro, 2692 m Durmitor (2522 m), Dinara (1913 m), Velebit (1758 m), v Sloveniji pa Snežnik (1796 m).
[uredi] Kamnine
Gorstvo tvorijo v glavnem karbonatne kamnine in fliš (primer Slovenska Istra) na zahodu in palozojske, permokarbonske, metamorfne in magmatske kamnine na severovzhodu. Karbonatne kamnine, predvsem apnenec in dolomit omogočata nastanek s kraškimi pojavi bogat svet.
[uredi] Podnebje
Položaj gorstva tvori naravno pregrado med Panonsko nižino in Jadranom, ki sili vlažne zračne mase k dviganju, povzroči nadpovprečne količine padavin, hkrati pa predstavlja gorstvo tudi mejo med celinskim in sredozemskim podnebjem. Največ padavin je v hladni polovici leta, predvsem novembra, decembra in januarja, najmanj pa julija in avgusta.
[uredi] Povezave
[uredi] Literatura
- Enciklopedija Slovenije II. 1988, 264
