Blejsko jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Blejsko jezero
Blejsko jezero - Blejsko jezero z otokom
Blejsko jezero z otokom
Lega Julijske Alpe
Koordinate 46°21′52″N 14°05′41″E / 46.36444°N 14.09472°E / 46.36444; 14.09472Koordinati: 46°21′52″N 14°05′41″E / 46.36444°N 14.09472°E / 46.36444; 14.09472
Države porečja Slovenija
Maks. dolžina 2120 m
Maks. širina 1380 m
Površina 1,45 km²
Maks. globina 30,6 m
Gladina (n.m.) 475 m
Otoki Blejski otok
Naselja Bled

Blejsko jezero leži na Gorenjskem ob vznožju Pokljuke, ime nosi po Bledu. Jezero je tektonsko ledeniškega izvora in leži na nadmorski višini 475 metrov. Dolgo je 2120 m in široko 1380 m, ima površino 1,45 kvadratnih kilometrov, najgloblja točka pa je v globini 30 m. Povprečna letna temperatura je 12 °C. Najvišjo temperaturo 25 °C doseže voda v juliju. Voda je primerna tudi za kopanje[1]. Na južni strani iz jezera odteka Jezernica. Otoček sredi jezera je edini naravni jezerski otok v Sloveniji. Nad jezerom na strmi skali stoji Blejski grad.

Jezero je pomembna turistična točka, znano je tudi po mednarodnih veslaških tekmovanjih. Do otočka lahko pridete tudi z blejsko posebnostjo, čolnom, imenovanim pletna.

Nastanek jezera[uredi | uredi kodo]

Blejsko jezero leži v kotlini čelne kotanje nekdanjega Bohinjskega ledenika. Relief okoli jezera se je oblikoval že v pleistocenu, ko je Bohinjski ledenik v več sunkih prekril ta del kotline. Ob dokončnem umiku je zapustil za seboj več pasov čelnih moren.

Jezero je bilo v začetku obsežnejše in je imelo odtok proti dolini Save Bohinjke. Tektonsko in ledeniško poglobljeno dno, Grajski hrib, Straža, Osojnica in otoček so v debelozrnatem masivnem dolomitu. Na Grajski skali, južnem robu Straže in v manjših krpah nad Bohinjsko Belo je ohranjen greben neoschwagerinskih apnencev iz srednjega permija (265 milijonov let). V tem apnencu so najbolj pogoste fuzulinidne luknjičarke, morske gobe, neoschwagerine. O močnem neotektonskem delovanju pričajo hipotermalni vrelci pod Grajskim hribom.

Živali v jezeru[uredi | uredi kodo]

V jezeru živi vodna postranica (Gammarus lacustris). Ugotovljenih je 19 ribjih vrst.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  • Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1991
  1. ^ "Kakovost kopalnih voda 2013". Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno dne 25.7.2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]