Trenta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Za druge pomene glej Trenta (razločitev).

Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti

Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah in predstavlja najvišji predel Soške doline. Topografsko se deli na tri območja. Najnižje ležeča je Spodnja Trenta, ki se začenja ob sotočju potoka Vrsnik in reke Soče ^[4] in poteka do zaselka Na Logu (del naselja Trenta) ^[5]. Na tem mestu se Soški dolini (Trenti) iz vzhoda pridruži tudi dolina Zadnjica, Spodnja Trenta pa preide v predel, imenovan Zgornja Trenta, ki se konča pri prvih serpentinah Vršiške ceste oziroma v okolici Koče pri izviru Soče. Od tod pa do planine Zapotok in svojega zatrepa pod pobočji Jalovca in Bavškega Grintavca je Zadnja Trenta ^[6].

V Trenti je kraški izvir reke Soče (990 mnm) s povprečno letno temperaturo 4°C. Teče večinoma po mezozojskem apnencu ali dolomitu, pridružujejo se ji manjši, a slikoviti potoki. Nedaleč od izvira je to potok Mlinarica, ki teče po istoimenski soteski. Ob cesti na Vršič je spomenik alpinistu Juliusu Kugyju, ki ga je postavila Planinska zveza Slovenije (leta 1953) ob svoji 60-letnici, izdelal pa ga je kipar Jakob Savinšek. V Zgornji Trenti je tudi alpski botanični vrt, Alpinetum Julijana (ustanovljen leta 1926).

[uredi] Zgodovina

V Trentarskem muzeju ^[1] je prikazana zgodovinska, etnološka in kulturna dediščina Trente. Do 16. stoletja so dolino obiskovali le posamezni lovci, stalno pa je bila naseljena od območnega razvoja železarstva. Različne fužine so delovale do leta 1774, nato pa so se prebivalci preživljali s planšarstvom in kmetijstvom. Ob prelomu iz 15. v 16. stoletje je ozemlje prešlo izpod Beneške v Habsburško upravo, formirala pa sta se zaselka Soča in Trenta (razloženo naselje). Leta 1869 je v dolini živelo 357 prebivalcev, ki so na svojih pašnikih gojili okoli 10.000 koz in ovc. Zaradi osipa prebivalstva in spremembe gospodarsega udejstvovanja je bilo 100 let kasneje zabeleženih le 1000 glav drobnice, mnogi nekdanji pašniki pa so se zarasli z gozdno vegetacijo. Leta 1906 je bila zgrajena cesta med Bovcem in naseljem Trenta, leta 1915 pa zaradi vojaških potreb še Vršiška cesta, ki povezuje dolino s Kranjsko Goro, t.j. Primorsko z Gorenjsko. Med letoma 1911 in 1966 je v Trenti delovala osnovna šola, v 60. letih 20. stoletja pa se je začel razvijati turizem.