Gradaščica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gradaščica
Gradaščica - Gradaščica v umetni strugi spodnjega toka (Trnovo). Zaradi gradnje cestne vpadnice je bil odsek struge (na sliki) leta 2007 prestavljen, drevesa pa požagana.
Gradaščica v umetni strugi spodnjega toka (Trnovo). Zaradi gradnje cestne vpadnice je bil odsek struge (na sliki) leta 2007 prestavljen, drevesa pa požagana.
Izvir od sotočja Mala voda in Velika Božna, Polhov Gradec
46°3′37.94″N 14°18′51.41″E / 46.0605389°N 14.3142806°E / 46.0605389; 14.3142806Koordinati: 46°3′37.94″N 14°18′51.41″E / 46.0605389°N 14.3142806°E / 46.0605389; 14.3142806
Izliv del v kanal Mali graben, del v reko Ljubljanico v Trnovem
Države porečja Slovenija
Ljubljana - Nabrežja Gradaščice
Lokacija Mestna občina Ljubljana
RKD št. 22824 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP 18. julij 2009

Gradaščica je hudourniška[2] reka, ki s sotočjem potokov Mala voda in Božna nastane v Polhovem Gradcu. Pri Vrhovcih se vanjo izliva potok Horjulščica. Nedaleč od Gradu Bokalce se Gradaščica pri bokalškem jezu razcepi na umetni rečni krak, imenovan Mestna Gradaščica in Mali graben, ki je bil v preteklosti reguliran zaradi pogostega poplavljanja ljubljanskega mestnega predela Vič. Manjši del vodne mase je speljan po Mestni Gradaščici, ki je od Vrhovcev pa do izliva v Ljubljanico (Krakovo) urejen v betonsko oblikovano strugo. V mestnem predelu Vič se vanjo izliva še potok Glinščica. Pred Trnovsko cerkvijo je preko struge speljan Trnovski most, eden redkih v Evropi, na katerem raste drevje.

Poplavno območje Gradaščice[uredi | uredi kodo]

Gradaščica ima najvišji vodostaj v hladni polovici leta, takrat lahko tudi poplavlja.[3] Večino svojih voda zajema na območju Polhograjskih Dolomitov, kjer v 12. do 24. urah lahko pade tudi do 300 mm padavin. Reka se začne lahko razlivati v bližini naselja Dvor pri Polhovem Gradcu, poplave pa lahko najbolj prizadanejo ljubljansko mestno četrt Vič. Gradaščica je imela v začetku 20. stoletja na področju Viča več meandrov (segali so skoraj do Tržaške ceste), ki pa so bili zaradi poplavnosti reke regulirani. Že leta 1927 je mestna občina Ljubljana uredila ustje Gradaščice v Ljubljanico. Napravila je betonske zidove na obeh bregovih in tik pred izlivom postavila jez za »trnovsko vodno silo«, turbino, ki jo je uporabljal industrijalec Zalokar.[4] Ena največjih poplav tega predela[5] je bila leta 1926 in je bila tudi povod za regulacijo Malega grabna. Od sotočja s potokom Glinščica pa do izliva v Ljubljanico je bila kasneje struga Mestne Gradaščice močno poglobljena in utrjena z betonskim dnom (vidno na sliki). Gradaščico je uredil glavni odbor za obdelovanje barja s prispevki MOL in drugih vodnih interesentov v dveh presledkih. V letih 1928/29 se je v delu Vič-Kolezija s prekopi in zasipi usmerila voda po najkrajši poti od glinškega mlina do Kolezije. Urbanistični načrt je vključeval tudi urejena zelena nabrežja, ki bi služila kot sprehajališča ljubljančanov. Leta 1931 je bila urejena še ostala struga Gradaščice od Kolezije do izliva. Na področjih, ki so bila v začetku 20. stoletja manj poseljena in niso bila neposredno povezana z mestom, struga ni bila regulirana in poglobljena. Po širitvi mesta so ta območja še vedno ostala poplavna. Med največje novodobne poplave sodi poplava mestne četrti Vič z dne 18. in 19. septembra leta 2010.

Galerija: poplava leta 2010

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 22824". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Opozorilna karta poplav
  3. ^ ibid.
  4. ^ Vrhovnik, Ivan: Trnovska župnija v Ljubljani. Učiteljska tiskarna v Ljubljani, 1933, str. 217
  5. ^ Poplava v Ljubljani 1926

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]