Sava Dolinka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sava Dolinka
Sava Dolinka - Hidroelektrarna Moste
Hidroelektrarna Moste
Izvir v Tamarju kot Nadiža
46°26′55.01″N 13°42′9.16″E / 46.4486139°N 13.7025444°E / 46.4486139; 13.7025444 in v Zelencih blizu Rateč46°29′33.08″N 13°44′45.13″E / 46.4925222°N 13.7458694°E / 46.4925222; 13.7458694Koordinati: 46°29′33.08″N 13°44′45.13″E / 46.4925222°N 13.7458694°E / 46.4925222; 13.7458694
Izliv Sava pri Radovljici
Države porečja Slovenija
Dolžina 50 km
Nadmorska višina izvira 837 m (Zelenci)
Površina porečja 521 km²[1]

Sáva Dolínka je reka, ki najprej izvira v Tamarju kot Nadiža. Po 100 m ponikne v prod in priteče na površje skupaj z drugimi podzemnimi pritoki v Zelencih pri Ratečah[2].

Tok reke[uredi | uredi kodo]

Struga odvijuga med močvirno vegetacijo in nadaljuje po dolini v smeri zahod-vzhod, vzporedno s slemenitvijo Karavank, mimo Kranjske Gore, Gozd Martuljka, Mojstrane in skozi Jesenice. Železarska industrija jo tu močno prizadane, kajti v reko se sproščajo velike količine žlindre, ki trenutno še ležijo ob bregu reke. Tu se začne akumulacijsko jezero hidroelektrarne Moste, edine akumulacijske elektrarne v Sloveniji s pregrado višine 60 m. Ocenjujejo, da je v jezeru okoli 2 milijona m3 raznih strupenih usedlin, predvsem fenolov in težkih kovin, pomešano s prodom in muljem.

Sava Dolinka od Most do Blejskega mostu teče po izjemni dolini z imenom Brje, območje je zavarovano kot naravni spomenik, ki je nastala kot posledica obledeniškega in poledeniškega vrezovanja čez čelno moreno Bohinjskega ledenika. To je edina tako nastala rečna dolina v Sloveniji. Lehnjakotvornih izvirov na Gorenjskem ni veliko. Poseben tip lehnjakotvornih izvirov iz morenskega gradiva pa je v Sloveniji poznan samo iz Brja. Zaradi posebnih sedimentov ima voda veliko vsebnost kalcijevega karbonata, ki se izloča v obliki lehnjaka takoj na izviru. Nastajajo več deset metrov dolga in zelo slikovita pramenasta slapišča. Zaradi različnih posegov v naravo so lehnjakotvorni izviri ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom še zadnji dobro ohranjeni lehnjakotvorni izviri v okolici Bleda in na Gorenjskem. Zatem teče reka mimo avtokampa Šobec in naprej proti Radovljici, v Lancovem pa se Sava Dolinka združi s Savo Bohinjko.

Pritoki[uredi | uredi kodo]

Sava Dolinka, pogled na Razor in Prisojnik

Pritoki Dolinke z leve strani iz Karavank so krajši in izrazito hudourniškega značaja[1]. Pritoki z desne strani segajo v osrčje Julijskih Alp in tečejo deloma podzemno v globoko vrezanih dolinah napolnjenih z drobirjem in gruščem. Največji desni pritok Save Dolinke je Radovna, ki se do Save prebije skozi tesen Vintgar.

Rečne terase[uredi | uredi kodo]

Za Savo Dolinko so značilne faze vrezovanja v starejše ledeniške jezerske sedimente, zato so se izoblikovale rečne terase[3].

Rastlinstvo in živalstvo[uredi | uredi kodo]

Reka ima bogato obrežno vegetacijo in nudi številne življenjske prostore vodnim in obvodnim živalskim vrstam[3].

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "Območje izvajanja koncesije in pogoji, pod katerimi se izvaja koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa srednje Save" (PDF). Uradni list RS. Pridobljeno dne 2009-10-14. 
  2. ^ več avtorjev (1994). Gorenjska A-Ž. Murska Sobota: Pomurska založba. ISBN 86-7195-141-3. 
  3. ^ 3,0 3,1 več avtorjev (1991). Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Sava Dolinka). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]