Avtocestni predor Karavanke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Avtocestni predor Karavanke
Karawankentunnel Oesterreich.jpg
Uvoz v predor z avstrijske strani - severni portal predora Karavanke
Osnovni podatki
Lokacija Šentjakob v Rožu, Koroška, Avstrija / Hrušica, Občina Jesenice, Slovenija
Koordinati 46°31′09″N 14°01′22″E / 46.51917°N 14.02278°E / 46.51917; 14.02278Koordinati: 46°31′09″N 14°01′22″E / 46.51917°N 14.02278°E / 46.51917; 14.02278
Trasa Avtocesta A11, Avstrija / Avtocesta A2, Slovenija
Delovanje
Začetek del 1986
Odprt 1991
Operater Autobahnen- und Schnellstraßen- Finanzierungs- Aktiengesellschaft (ASFiNAG)
Vrsta Enocevni
Tehnični podatki
Dolžina 7.864 m
Število pasov 2
Delovna hitrost 80 km/h (50 mph)

Predor Karavanke (nemško Karawankentunnel) na avtocesti A2, ki na severu povezuje Slovenijo z Avstrijo (t.i. Turska avtocesta, v nemščini Tauernautobahn) je najdaljši cestni predor v Sloveniji. Dolžina predora je 8.019 metrov med portaloma, rudarska (izkopna) dolžina pa je 7.864 metrov. Poteka pod Hruškim vrhom nedaleč od Rožce nad Hrušico. Gradili so ga od leta 1986 do 1. junija 1991, ko so ga predali prometu. Čeprav je načrtovan kot dvocevni avtocestni predor (za vsako prometno smer ločen predor), je zaradi premajhne količine prometa zgrajen kot enocevni, po katerem poteka promet dvosmerno. Vendar je danes problem obraten. Predor ima majhno kapaciteto, zato so večkilometrske kolone v času turistične sezone povsem običajen dogodek. Glavni razlog je predvsem v tranzitnem prometu (turisti iz severnih držav, predvsem Nemčije, Francije, Nizozemske). V višku sezone število vozil preseže tudi 15 000 na dan. Ob predaji prometu je bil najbolj sodobno opremljen, saj je projektirana in vgrajena varnost v njem zagotovljena s sistemom nadzornih in varnostnih naprav: klica v sili, sistema za detekcijo požarov, sistema prometne signalizacije, sistema video nadzora, radijskih in telefonskih zvez, sistema za nadzor zraka in prezračevanja. Po celotni dolžini je nadzorovan s 46 video kamerami, na vsakih 400 metrov so odstavne niše, niše za klic v sili, po celotni dolžini pa je opremljen tudi s protipožarno zaščito - z linijskimi, optičnimi in ročniki senzorji za detekcijo ogljikovega monoksida in požara. V predoru delujejo neprekinjene radijske zveze, namenjene vzdrževalcem, policiji, gasilcem in reševalcem. Krmiljenje prometa poteka s pomočjo daljinsko vodenih semaforjev, spremenljivih prometnih znakov in je avtomatsko, lahko pa je tudi ročno in po predhodno določenem programu - denimo v primeru požara ali vzdrževalnih del.

Predor Karavanke upravljajo z obeh strani meje iz nadzornih centrov, in sicer izmenično: ko en mesec predor nadzira in upravlja z njim slovenska stran, je avstrijska v pripravljenosti, in obratno.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Motorway Sweden, Switzerland and Italy.svg
Slovenske avtoceste in hitre ceste
Motorway Sweden, Switzerland and Italy.svg

A1 | A2 | A3 | A4 | A5

H1 | H2 | H3 | H4 | H5 | H6 | H7