Železniški predor Karavanke
 | |
| Uvoza v predor z avstrijske (zgoraj) in s slovenske strani (spodaj) | |
| Osnovni podatki | |
|---|---|
| Lokacija | Podrožca, Koroška,  Avstrija / Hrušica, Občina Jesenice,  Slovenija |
| Delovanje | |
| Začetek del | 1900 |
| Odprt | 1906 |
| Vrsta | enocevni |
| Tehnični podatki | |
| Dolžina | 7.976 m |
Hrušica - Železniški predor | |
| Lega | Občina Jesenice |
| RKD št. | 28219 (opis enote)[1] |
Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor na železniški progi, ki povezuje Srednjo Evropo prek Visokih Tur in Karavank ter v nadaljevanju z Bohinjsko progo do severnojadranskih pristanišč, s priključki v Ljubljani pa naprej proti jugu na Balkan, Bližnji vzhod in Panonsko nižino.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Z izgradnjo karavanškega predora so pričeli poleti leta 1900, ko so na hruščanskem polju začeli z izgradnjo 7 km dolge ozkotirne železnice, ki je omogočala dostop iz predora do gramoznice na Savi, železniške postaje na Hrušici in deponije gradbenega materiala ter kamnoloma v Mirci. Z avstrijske strani je predor gradilo podjetje Ed. Gross & Co., s slovenske pa italijansko podjetje Kadile & Co. Predor je bil prebit po petih letih gradnje, 15. maja leta 1905. Pri izgradnji predora je sodelovalo 3.128 delavcev, v samem predoru pa je delalo 1.300 delavcev različnih narodnosti. Dela v predoru so bila zaključena 30. septembra 1906, hkrati s priključki na Celovec, Beljak in Jesenice, dan kasneje, ko je prvi vlak uradno peljal skozi predor, pa so ga tako povezali tudi z dobre tri mesece prej prometu predano Bohinjsko progo.
V letih 2020–21 je bila v sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo izvedena obnova predora, za katero je bilo zagotovljeno tudi sofinanciranje iz kohezijskih sredstev EU v višini dobrih 49 milijonov evrov. V okviru del je bilo urejeno odvodnjavanje, dvotirna proga nadomeščena z enotirno, ki dopušča večje obremenitve in hitrosti do 120 km/h, obnovljeni so bili dotrajani in poškodovani deli predora, ob strani je bila zgrajena pot za intervencije in vzdrževanje v celotni dolžini predora in vgrajene naprave za signalizacijo, varnost in telekomunikacije.[2][3]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 28219«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke«.
- ↑ »Varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke«. www.krajsamorazdalje.si.
