Peca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Peca, pogled iz avstrijske strani
Južna stena Pece: Kordeževa glava
Greben Pece: Končnikov vrh in Bistriška špica s Kordeževe glave

Peca (nemško: Petzen) je gora na Koroškem, v vzhodnem delu Karavank (2126 mnm), na slovensko-avstrijski meji. Koordinate: 46° 30′ 19″ N 14° 45′ 28″ E.

Legenda pravi, da pod njo spi Kralj Matjaž. V neposredni bližini Doma na Peci je Votlina Kralja Matjaža.

Dostop na Peco s Koroške je možen prek Črne na Koroškem (preko naselja Podpeca in Doma na Peci) ali iz Mežice.

Območje gore Pece spada v Geopark Karavanke pod okriljem Unesca, ki je prvi Geopark v Sloveniji in prvi čezmejni geopark med Slovenijo in Avstrijo.

Znan je Turistični rudnik in muzej - Rudnik svinca in cinka Mežica - Podzemlje Pece, katerega ogled je možen tudi s kolesom in s kajakom.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Peca je najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji. Dokaj obsežno goro na južni strani omejujeta dolini Tople in Meže, na severu pa se dviga nad Podjuno. Njeno vršno zgradbo sestavlja več vrhov. Najvišji vrh, 2.126 m visoka Kordeževa glava (nemško Kordeschkopf) leži v njenem južnem delu, je planotasta, porasla pretežno s travo in nizkim rušjem. Proti severozahodu se zložno spušča na Knipsovo sedlo (2.012 m), koder se nahaja planinski mejni prehod. Od tod se v isti smeri vzpne na srednji Končnikov vrh (Knieps, 2.109 m), kjer se začne greben proti drugemu najvišjemu vrhu, 2.113 m visoki Bistriški špici (Feistritzer Spitze) in zadnjemu dvatisočaku Veški kopi (Wackendorfer Spitze, 2.074 m). Slednja dva vrhova ležita povsem na avstrijski strani.

Njen južni del je prevotlen s številnimi rovi nekdanjega mežiškega rudnika svinca in cinka. Začetek enega od teh rovov je preurejen v Votlino Kralja Matjaža, najvišje pa sežejo rovi v neposredni bližini Knipsovega sedla.

Izhodišča[uredi | uredi kodo]

Dostopi[uredi | uredi kodo]

  • Kordeževa glava:
    • 1½h: od Doma na Peci (1.665 m), po normalni poti,
    • 2h: od Doma na Peci, po zelo zahtevni poti,
    • 3½h: od Fajmuta v dolini Tople.
    • 2h: od hotela Siebenhütten.
  • Bistriška špica:
    • 1½h: od Veške planine,
    • 2h: od hotela Siebenhütten,
    • 3½: iz Koprivne pod Peco
  • 1½h: prečenje Kordeževa glava - Bistriška špica.

V južni steni Kordeževe glave se nahaja več plezalnih smeri.

Literatura[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]