Peca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Peca
Peca, pogled iz avstrijske strani
Nadm. višina2.126 m
Prominenca882 m
Izolacija18,4 km
Koordinate46°30′19.1″N 14°45′28.1″E / 46.505306°N 14.757806°E / 46.505306; 14.757806Koordinati: 46°30′19.1″N 14°45′28.1″E / 46.505306°N 14.757806°E / 46.505306; 14.757806
Geografija
Peca se nahaja v Slovenija
Peca
Peca
GorovjeKaravanke
Južna stena Pece: Kordeževa glava
Greben Pece: Končnikov vrh in Bistriška špica s Kordeževe glave

Peca (nemško: Petzen) je gora na Koroškem, v vzhodnem delu Karavank (2126 m n.v.), na slovensko-avstrijski meji. Legenda pravi, da pod njo spi Kralj Matjaž. V neposredni bližini Doma na Peci je Votlina Kralja Matjaža.

Dostop na Peco s Koroške je možen prek Črne na Koroškem (preko naselja Podpeca, Trčovega in Doma na Peci) ali iz Mežice.

Območje gore Pece spada v Geopark Karavanke in je od leta 2013 član Evropske mreže geoparkov (EGN) in Globalne mreže geoparkov (GGN) pod okriljem organizacije UNESCO, in je prvi geopark v Sloveniji ter čezmejni geopark med Slovenijo in Avstrijo.

Znan je Turistični rudnik in muzej - Rudnik svinca in cinka Mežica - Podzemlje Pece, katerega ogled je možen tudi s kolesom in s kajakom.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Peca je najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji. Dokaj obsežno goro na južni strani omejujeta dolini Tople in Meže, na severu pa se dviga nad Podjuno. Njeno vršno zgradbo sestavlja več vrhov. Najvišji vrh, 2126 m visoka Kordeževa glava (nemško Kordeschkopf) leži v njenem južnem delu, je planotasta, porasla pretežno s travo in nizkim rušjem. Proti severozahodu se zložno spušča na Knipsovo sedlo (2012 m), koder je planinsko prehodno mesto na državni meji. Od tod se v isti smeri vzpne na srednji Končnikov vrh (Knieps, 2109 m), kjer se začne greben proti drugemu najvišjemu vrhu, 2113 m visoki Bistriški špici (Feistritzer Spitze) in zadnjemu dvatisočaku Veški kopi (Wackendorfer Spitze, 2074 m). Slednja dva vrhova ležita povsem na avstrijski strani.

Njen južni del je prevotljen s številnimi rovi nekdanjega mežiškega rudnika svinca in cinka. Začetek enega od teh rovov je preurejen v Votlino Kralja Matjaža, najvišje pa sežejo rovi v neposredni bližini Knipsovega sedla.

Izhodišča[uredi | uredi kodo]

Dostopi[uredi | uredi kodo]

  • Kordeževa glava:
    • 1½h: od Doma na Peci (1.665 m), po normalni poti,
    • 2h: od Doma na Peci, po zelo zahtevni poti,
    • 3½h: od Fajmuta v dolini Tople.
    • 2h: od hotela Siebenhütten.
  • Bistriška špica:
    • 1½h: od Veške planine,
    • 2h: od hotela Siebenhütten,
    • 3½: iz Koprivne pod Peco
  • 1½h: prečenje Kordeževa glava - Bistriška špica.

V južni steni Kordeževe glave se nahaja več plezalnih smeri.

Literatura[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]