Kamniška Bistrica (reka)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kamniška Bistrica
Kamniška Bistrica - Kraški izvir, voda priteče na dan izpod skal
Kraški izvir, voda priteče na dan izpod skal
Izvir glavni izvir v bližini Doma v Kamniški Bistrici, Kamniško-Savinjske Alpe
46°19′40.4″N 14°35′14.68″E / 46.327889°N 14.5874111°E / 46.327889; 14.5874111Koordinati: 46°19′40.4″N 14°35′14.68″E / 46.327889°N 14.5874111°E / 46.327889; 14.5874111
Izliv reka Sava, v bližini naselja Beričevo pri Ljubljani
Države porečja Slovenija
Dolžina 32,8 km
Nadmorska višina izvira 590 m
Povprečni pretok 20,9 m³/sek
Površina porečja 535 km²
Geopedia vodotok Kamniška Bistrica

Kamniška Bistrica je reka, ki izvira na južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp izpod Rigeljca v kraškem izviru (Veliki izvir) na višini 590 metrov in teče pretežno po apnenčastem ozemlju Bistriške doline. Dolga je 32,8 kilometra, njeno porečje pa obsega 535 km², povprečni pretok znaša 20,9 m³/sek. Kot levi pritok se izliva v reko Savo v bližini naselja Beričevo pri Ljubljani.

Večji pritoki so: Črna v Stahovici in Nevljica v Kamniku z leve ter Pšata z desne strani. V Bistrico se na levi strani izliva še kanal radomeljske Mlinščice in na desni homška Mlinščica.

V zgornjem toku se poleg Velikega izvira Kamniške Bistrice nahaja še Mali izvirek pod Mešenikom, ki ima trajno vodo, ostali izviri (Studenci pod Mokrico, Prosek, izvir pod Hlevom) večkrat presahnejo, ob večjih padavinah pa se pojavijo še Črnevka, Sedelšček, Čmaževka in drugi neimenovani hudourniki.

Med naravnimi znamenitostmi izstopajo do 30 metrov globoka korita Malega in Velikega Predáslja, ki sta nastala zaradi vrezovanja reke v apnenec.

Gospodarsko izkoriščanje reke[uredi | uredi kodo]

Na Kamniški Bistrici in njenih Mlinščicah je bila nekdaj močno razvita obrt. Obratovale so številne kovaške, žebljarske in usnjarske delavnice, pa tudi mnogi mlini in žage. Danes obratuje le še Kraljev mlin v Radomljah in pa tri manjše vodne elektrarne, dve v Kamniku in ena na Količevem. Bistrica je v zgornjem toku še bogata z ribami, v spodnje toku pa je zaradi onesnaženosti osiromašena in je življenje nekaterih vrst rib odvisno le še od vlaganja mladic.

Zanimivosti ob reki[uredi | uredi kodo]

  • Izvir Kamniške Bistrice
  • Mali izvirek
  • soteska Velikega in Malega Predáslja, kjer si je reka izrezala do 35 metrov globoko in ponekod samo 2 metra široko korito. V bližini se nahaja zagozden kamen, ki tvori naravni most.
  • slap Kopišnice
  • pritok Kamniške Bele
  • Nedaleč od izvira se nahaja Dvorec Aleksandra Karađorđevića (tudi Titov , ki je nastal po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.
  • Koželjeva pot med Kamnikom in planinskim domom

Viri[uredi | uredi kodo]

Kamniška Bistrica, priloga PV PZS, 2013, ISSN 0350-4344

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]