Savinja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Savinja
Savinja - Savinja med Celjem in Laškim
Savinja med Celjem in Laškim
Izvir slap Rinka in območje Okrešlja
46°6′13.05″N 15°12′40.95″E / 46.103625°N 15.211375°E / 46.103625; 15.211375Koordinati: 46°6′13.05″N 15°12′40.95″E / 46.103625°N 15.211375°E / 46.103625; 15.211375
Izliv reka Sava, v naselju Zidani Most
Države porečja Slovenija
Dolžina 102 km[1]
Nadmorska višina izvira 1310 m[1]
Površina porečja 1848 m3[1]
Savinja - Porečje Savinje
Porečje Savinje


Savínja je reka v severovzhodni Sloveniji, katere porečje poteka večinoma po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, vstopa v Celjsko kotlino in teče skozi mesti Celje in Laško. Je najdaljša reka, ki teče izključno po ozemlju Slovenije, drugače pa 6. najdaljša.

Savinja je glavna reka Savinjskih Alp. Pri Zidanem Mostu se izteka v Savo. Dolga je 102 kilometra.[1] Reka velikokrat poplavlja, skoraj po celem svojem rečju, kot je v šestdesetih letih 20. stoletja ter leta 1990 in 1995. Poplavljala je tudi v preteklosti, na primer leta 260 in leta 1792, ko je v Celju poplavilo mesto današnjega jugovzhodnega obrambnega stolpa srednjeveškega mesta (današnji Vodni stolp). V stolp so tedanji Celjani vgravirali roko, kateri prsti kažejo višino vode tistega leta, ko je dosegla voda Savinje tisti predel današnjega Celja. Tam je danes tudi najvišja točka mesta, 236 metrov.

Vsebina

Izvir[uredi]

Prvi izvir Savinje je nad slapom Rinka, na nadmorski višini 1310 m. Ostalo povirno vodo dobi iz območja Okrešlja. Vodotok z imenom Kotovec v zgornjem toku teče, večji del leta pod prodom, vzdolž uravnane struge do spodnjega konca Logarske doline.

Drugi izvir Savinje ali tudi izvir Črne je na nadmorski višini 767 m. Črna teče po spodnjem delu Logarske doline še 1600 m in s pritokom Jezera tvori Savinjo.

Rinko so proglasili za spomenik naravne dediščine. Slap Rinke je eden od najlepših in najbolj znanih slapov v Sloveniji in znana turistična točka. Rinka je najvišji od 20. slapov v Logarski dolini. Obiskujejo ga v vseh letnih časih, pozimi pa plezalci, ki plezajo po ledu. Najlepši pogled na slap je z vrha Kamniškega sedla.

Pritoki[uredi]

Glavni pritoki Savinje so: Lučnica pri Lučah, Ljubnica pri Ljubnem, Dreta pri Nazarjah, Paka pri Šmartnem ob Paki, Bolska pri Šempetru, Ložnica in Voglajna s Hudinjo pri Celju.

Kakovost vode[uredi]

Do Radmirja je kakovost vode v 1. razredu, potem pa pade v 2. in 3. razred.

Hidronim in etimologija[uredi]

Savinja je imela v preteklosti več imen. V stari fracoščini se je imenovala Savigny,[navedi vir] kasneje prevzeto v nemščini Sann, ter povzeto tudi v starejših angleških virih, na primer v deveti izdaji Enciklopedije Britannice iz leta 1911. Nekatera druga imena so bila še:

  • fluvius Sana (9. stoletje)[2]
  • Souina (980)[2]
  • inter fluenta Souuuę et Sounę (1016)[2]
  • Seuna (1016)[2]
  • Souna (1025,1028)[2]
  • inter fluenta Souuuae et Sounae (1028)[2]
  • Sounital (1042)[2]

Življenje ob reki[uredi]

Splavarji z Ljubnega so splavarili po reki do leta 1950. Na ta čas spominja spomenik splavarja na levem bregu reke v Celju in vsakoletna turistična prireditev Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji. Ob zgornjem toku reke je razvit ribolov in rafting.

Galerija[uredi]

Glej tudi[uredi]

Opombe in sklici[uredi]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja. Statistični urad Republike Slovenije (2002).
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Udolph, Jürgen (2003-2004). Alteuropa in Kroatien: der Name der Sava/Save (v nemščini) (PDF). Folia onomastica Croatica. Pridobljeno dne 2009-04-19.

Zunanje povezave[uredi]