Savinja
| Savinja | |
|---|---|
 |
|
| Izvir | slap Rinka in območje Okrešlja 46°6′13.05″N 15°12′40.95″E / 46.103625°N 15.211375°EKoordinati: 46°6′13.05″N 15°12′40.95″E / 46.103625°N 15.211375°E |
| Izliv | reka Sava, v naselju Zidani Most |
| Države porečja | Slovenija |
| Dolžina | 102 km[1] |
| Nadmorska višina izvira | 1310 m[1] |
| Površina porečja | 1848 m3[1] |
 |
|
Savínja je reka v severovzhodni Sloveniji, katere porečje poteka večinoma po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, vstopa v Celjsko kotlino in teče skozi mesti Celje in Laško. Je najdaljša reka, ki teče izključno po ozemlju Slovenije, drugače pa 6. najdaljša.
Savinja je glavna reka Savinjskih Alp. Pri Zidanem Mostu se izteka v Savo. Dolga je 102 kilometra.[1] Reka velikokrat poplavlja, skoraj po celem svojem rečju, kot je v šestdesetih letih 20. stoletja ter leta 1990 in 1995. Poplavljala je tudi v preteklosti, na primer leta 260 in leta 1792, ko je v Celju poplavilo mesto današnjega jugovzhodnega obrambnega stolpa srednjeveškega mesta (današnji Vodni stolp). V stolp so tedanji Celjani vgravirali roko, kateri prsti kažejo višino vode tistega leta, ko je dosegla voda Savinje tisti predel današnjega Celja. Tam je danes tudi najvišja točka mesta, 236 metrov.
Vsebina |
Izvir[uredi]
Prvi izvir Savinje je nad slapom Rinka, na nadmorski višini 1310 m. Ostalo povirno vodo dobi iz območja Okrešlja. Vodotok z imenom Kotovec v zgornjem toku teče, večji del leta pod prodom, vzdolž uravnane struge do spodnjega konca Logarske doline.
Drugi izvir Savinje ali tudi izvir Črne je na nadmorski višini 767 m. Črna teče po spodnjem delu Logarske doline še 1600 m in s pritokom Jezera tvori Savinjo.
Rinko so proglasili za spomenik naravne dediščine. Slap Rinke je eden od najlepših in najbolj znanih slapov v Sloveniji in znana turistična točka. Rinka je najvišji od 20. slapov v Logarski dolini. Obiskujejo ga v vseh letnih časih, pozimi pa plezalci, ki plezajo po ledu. Najlepši pogled na slap je z vrha Kamniškega sedla.
Pritoki[uredi]
Glavni pritoki Savinje so: Lučnica pri Lučah, Ljubnica pri Ljubnem, Dreta pri Nazarjah, Paka pri Šmartnem ob Paki, Bolska pri Šempetru, Ložnica in Voglajna s Hudinjo pri Celju.
Kakovost vode[uredi]
Do Radmirja je kakovost vode v 1. razredu, potem pa pade v 2. in 3. razred.
Hidronim in etimologija[uredi]
Savinja je imela v preteklosti več imen. V stari fracoščini se je imenovala Savigny,[navedi vir] kasneje prevzeto v nemščini Sann, ter povzeto tudi v starejših angleških virih, na primer v deveti izdaji Enciklopedije Britannice iz leta 1911. Nekatera druga imena so bila še:
- fluvius Sana (9. stoletje)[2]
- Souina (980)[2]
- inter fluenta Souuuę et Sounę (1016)[2]
- Seuna (1016)[2]
- Souna (1025,1028)[2]
- inter fluenta Souuuae et Sounae (1028)[2]
- Sounital (1042)[2]
Življenje ob reki[uredi]
Splavarji z Ljubnega so splavarili po reki do leta 1950. Na ta čas spominja spomenik splavarja na levem bregu reke v Celju in vsakoletna turistična prireditev Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji. Ob zgornjem toku reke je razvit ribolov in rafting.
Galerija[uredi]
-
Izvir Črna
-
Jez 1 v Celju
-
Celje Splavarjev most 001.jpg
Splavarjev most v Celju
-
Savinja v Celju, Breg
-
Savinja v Celju, Masaryk in jez 2
-
Savinja v Celju preden v okljuku zavije južno proti Laškem
-
Savinja pod Celjskim gradom v Pečovniku proti severovzhodu
-
Savinja v Laškem
-
Savinja ob poplavi v Laškem, 20. september 2010
-
Savinja med Laškim in Zidanim Mostom
-
Izliv Savinje v Savo v Zidanem Mostu in železniška mostova
-
Izliv
.jpg)
Glej tudi[uredi]
Opombe in sklici[uredi]
Zunanje povezave[uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Savinja |
|
|||||||||||
