Gračnica (potok)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gračnica
Gračnica -
Izvir severno od naselja Planina pri Sevnici, Posavsko hribovje
46°6′30″N 15°18′50.05″E / 46.10833°N 15.3139028°E / 46.10833; 15.3139028Koordinati: 46°6′30″N 15°18′50.05″E / 46.10833°N 15.3139028°E / 46.10833; 15.3139028
Izliv reka Savinja, pri naselju Rimske Toplice
Države porečja Slovenija
Dolžina 20 km
Geopedia vodotok Gračnica

Gračnica je ena izmed slikovitih in bolj ohranjenih voda vzhodne Slovenije. Ob potoku so rastišča ogroženih in endemičnih rastlinskih vrst. Je okoli 20 kilometrov dolg levi pritok Savinje in se vanjo izliva pri Rimskih Toplicah.

Tok Gračnice[uredi | uredi kodo]

Izvira na višini 460 m pri Planini pri Sevnici in se izliva na 200 m nadmorske višine pri Rimskih Toplicah. Njeno porečje je veliko 100 km².

Od naselja Tajte do Malega Slapa oz. Počerenski slap je Gračnica počasi tekoča saj teče po ravnini. Potok je tukaj v začetku reguliran, kasneje pa tvori številne meandre. Od 4 m visokega Malega (Počerenski slap) je padec večji, ki mu po 1km sledi 8 metrov visok Veliki Slap oz. Slap pod Marofom. Del vode je nekoč poganjal žago. Potok potem teče naprej skozi slikovito sotesko Grohotje. V tem odseku je hitrost toka velika, v strugi pa so različno velike skale. Pod sotesko Grohotje je struga široka 5-10 m. Na mestih s počasnejšim tokom se useda mivka. Odsek zaznamujejo številni pragovi. V Mišjem dolu je na Gračnici postavljen visok jez (cca 4 m), manjši pa še v Brodnicah in v Zagračnici.

Kulturne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

V vasi Lokavec stoji spomenik, ki so ga postavili v spomin na partizanski boj z Nemci v dolini Gračnice med drugo svetovno vojno. Ko so se Nemci leta 1944 pred partizani zavarovali z živim zidom - z otroki, sta v boju padla en otrok in komandant Ilija Badovinac.

V dolini Gračnice se nahajajo ostanki kartuzijanskega samostana v Jurkloštru, ki je bil ustanovljen leta 1170. Ohranjen je del obzidja, obrambni stolp in pokopališče.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1. del (Gračnica). 1988. 
  • Govedič M., M. Kotarac & V. Grobelnik (September 2006). Popis kvalifikacijskih vrst rib (Pisces), ukrajinskega potočnega piškurja (Eudontomyzon mariae) in koščaka (Austropotamobius torrentium) s predlogom conacije Natura 2000 območja Gračnica. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. 
  • Franci Horvat (September 2003). "Dolina reke Gračnice". Svet & ljudje.