Prebold
| Prebold | |
|---|---|
|
|
|
| Koordinati: 46°14′13.36″N 15°5′30.96″E / 46.2370444°N 15.0919333°EKoordinati: 46°14′13.36″N 15°5′30.96″E / 46.2370444°N 15.0919333°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Savinjska regija |
| Pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Prebold |
| Nadmorska višina | 278,7 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 1.605 |
| Časovni pas | CET (UTC+1) |
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
| Poštna številka | 3312 Prebold |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Prebold je naselje v istoimenski Občini Prebold v Spodnji Savinjski dolini.
Kraj leži na terasi ob vznožju 626 m visoke Žvajge, nad potokom Bolske. Nad naseljem je renesančna graščina z dvema vogalnima stolpoma. V kraju je bila nekdaj močna tekstilna industrija katere začetki segajo v leto 1842. Prebold je poznan tudi po čebelarstvu in to več stoletno tradicijo nadaljujejo še danes. V okolici je bilo rojenih več znanih oseb, kot so pisatelj Janko Kač, slovenski zborovodja in skladatelj Anton Schwab in amaterski režiser Lojze Fric.
V Preboldu si je vredno ogledati muzejsko zbirko Prebold skozi čas, ki prikazuje materialno, kulturno in duhovno dediščino tega območja. Prebold je tudi izhodišče planinske poti na 1119 m visoko Mrzlico.
Izvor krajevnega imena [uredi]
Krajevno ime je verjetno prevzeto iz nemškega imena Prewald, kar je domnevno prevzeto iz slovenske besede preval s čimer je morda mišljen današnji prelaz Vrhe (725 mnm; koordinate: S 46º11', V 15º04'), prek katerega vodi cesta iz Prebolda v Trbovlje. Lokalno se kraj imenuje tudi Šempável, ta beseda se je v rednem jezikovnem razvoju razvila iz Šent Pavel. V starih listinah se kraj omenja leta 1302 ecclesia S. Pauli, 1426 apud S. Paulum, 1457-1461 zu sand Pauls, 1763-1787 Pragwold, Pragwald. Do leta 1952 se je kraj uradno imenoval Sv. Pável pri Préboldu, ime Prebold pa je prvotno označevalo le predel, ki se danes imenuje Graščina.[1]
Viri [uredi]
- ^ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.