Palško jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Palško jezero
Palško jezero - pogled proti severovzhodu
pogled proti severovzhodu
Lega Občina Pivka
Koordinate 45°41′7.68″N 14°15′14.53″E / 45.6854667°N 14.2540361°E / 45.6854667; 14.2540361Koordinati: 45°41′7.68″N 14°15′14.53″E / 45.6854667°N 14.2540361°E / 45.6854667; 14.2540361
Vrsta jezera presihajoče jezero
Glavni dotoki estavela Matijeva jama
Države porečja Slovenija

Palško jezero je presihajoče jezero v Pivški dolini, ki leži severno od naselja Palčje. Leži v kraški kotanji ovalne oblike z daljšo stranico okoli kilometra in pol ter pol kilometra dolgo krajšo stranico. Njegovo dno je razmeroma ravno, pri 543 in 550 m nadmorske višine, ob robovih pa se ostro dvigne. Je največje v skupini pivških jezer, v njem voda ostaja tri mesece na leto. V povprečju prekriva voda površino 1.000.000 m².

Dno jezera je v višini, ki je v območju nihanja podtalnice, zato je globina vode odvisna od trenutnih hidroloških razmer. Največkrat se v njem zadržuje voda po večjih deževjih spomladi in jeseni. Glavni pritok je estavela Matijeva jama na vzhodni strani, od koder ob deževju priteka voda s pobočja Javornikov, poleg nje pa še več manjših.

Povezano je s sosednjim Petelinjskim jezerom, v katerega se ob upadanju Palškega jezera steka voda, zaradi česar je polno večji del leta.

Panoramski posnetek jezera v času razmeroma visokega vodostaja pozimi. Ob najvišjem vodostaju sega voda do drevesne linije.
Prazno območje jezera jeseni.


Palško jezero in ljudje[uredi | uredi kodo]

Pogled proti severozahodu (v daljavi je viden Nanos) zgodaj spomladi, ko je voda že večinoma presahnila.

Ker območje dobršen del leta prekriva voda, le-to ni primerno za poljedelstvo, travnata površina pa omogoča pašo živine in pridelovanje sena. Palčani s košnjo pričenjajo konec julija, ko so pokošeni okoliški travniki. Zaradi obilice česna, ki raste tam, seno ni primerno za krmo goveda, saj daje mleku specifičen okus in vonj, zato z njim raje krmijo konje. V jezeru se je po košnji pasla živina, večinoma govedo, od sredine avgusta do začetka jesenskega deževja.

Dopolnilna gospodarska dejavnost v povezavi z jezerom je bilo od konca 18. do sredine 20. stoletja ledarstvo - pivški kmetje so pozimi tu lomili led in ga spravili do spomladi, nato pa na vozovih vozili v Trst. Zelišča, predvsem brinje, pa tudi ozkolistni trpotec, navadni rman, materino dušico in druga so domačinke po dnu ter okolici nabirale za zdravilne pripravke. Veje vrb, ki poraščajo bregove, so uporabljali za pletenje košar in košev.

V preteklosti je bilo območje jezera del vojaškega poligona, ki ga je v ta namen uporabljala že avstro-ogrska vojska, po njej pa tudi italijanska in jugoslovanska. V času vojaških vaj so prebivalcem Petelinjega izplačevali odškodnino za nezmožnost uporabe območja. Od leta 1991 se ne uporablja več v vojaške namene, dno, ki je bilo polno lukenj od streliva, pa so sanirali. Na prisotnost vojske spominjajo opuščeni vojaški objekti na bregovih.

Danes je kot del naravnega območja posebnega varstvenega pomena Snežnik - Pivka jezero vključeno v omrežje Natura 2000. Razvoj se usmerja predvsem v dejavnost sonaravnega turizma.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Presihajoča jezera v Pivški dolini
Bačko jezero • (Veliko in Malo) Drskovško jezeroJeredovceKalsko jezeroKalško jezeroKlenski dolKljunov ribnikKrajnikov dolLaneno jezeroPalčje jezeroPalško jezeroParsko jezeroPetelinjsko jezeroRadohovsko jezeroŠembijsko jezeroVeliki dol za Kalcem • (Veliko in Malo) Zagorsko jezero
Glej tudi seznam jezer v Sloveniji.