Jeredovce

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jeredovce
Legablizu Žej, Občina Postojna, Pivška kotlina, Notranjska, Slovenija
SkupinaPivška presihajoča jezera
Koordinate45°43′46″N 14°12′55″E / 45.729490°N 14.215185°E / 45.729490; 14.215185
Vrstapresihajoče jezero
Etimologijapoimenovano po dolini, v kateri leži (Jeredovce)
Glavni dotokipodtalnica
Glavni odtokipodtalnica
Države porečjaSlovenija
Površinado 90.197 m²
Maks. globina4,5 m
Količina vodedo 113.428 m³
Gladina (n.m.)do 542 m
Otoki0
NaseljaŽeje (1430 m stran)
Primerjava velikosti jezera preden se razlije čez bregove doline (temno modra) in po (svetlo modra)

Jeredovce so najsevernejše Pivško presihajoče jezero in edino v Občini Postojna. Ležijo vzhodno od Žej, kjer je včasih potekala pot na Bile.[1][2] Je tudi najmanj poznano izmed vseh Pivških presihajočih jezer.[3] V okolici je zelo rodovitna zemlja, zato je bilo tu včasih popularno kmetovanje, vendar se je v zadnjih tridestih letih, odkar je jezero v vojaškem območju Poček, se je okolica zarasla z drevesi.[1] Okolica je tudi prerita z odtisi tankovskih gosenic.[4] Leži v istoimenski potegnjeni, z blagimi pobočji obrobljeni globeli, ki jih lahko hitro preplavi in se s tem kar nekajkrat poveča. Dno globeli je na 537 m nadmorske višine, kar je precej visoko glede na gladino reke Pivke v bližini, zato se bolj poredko napolni. Jezero je precej težko opaziti iz zraka, saj se skriva pod krošnjami dreves.[5] V jezeru se radi zadržujejo hribski urhi, okrog njega pa metulji ogrožene vrste reblov mravljiščar (Maculinea rebeli).[6] V jezeru so našli tudi primerke endemične vrste kraški škrgonožec (Chirocephalus croaticus), ki stalno živi le v Petelinjskem jezeru.[7] Največjo grožnjo ohranjenosti območja ezera predstavlja lega v vadišču Poček.[1] Leži tudi v enem izmed najbolj geološko raznolikih območij Pivške kotline.[8] Jezero je del Izove pohodne poti.[9]

Jeredovce so ekološko pomembno območje, zavarovane pod Natura 2000, in so potencialno posebno varstveno območje, vendar ne spadajo v krajinski park Pivška presihajoča jezera. Spadale naj bi pod regijski park Snežnik, katerega ustanavljanje se je zaustavilo leta 2002.[4][10] Razglašena so tudi za Natura 2000 območje za ptice.[4]

Vodostaj[uredi | uredi kodo]

Najvišja izmerjena gladina vode je 542 m. Žejci pravijo, da vedo, kdaj je voda v Jeredovcah, saj takrat postanejo aktivni Žejski izviri, še posebej izvir Šulk. V poplavah novembra 2000 se je voda pojavila tudi v šestih vrtačah proti severovzhodu. V najsevernejših dveh je vodna gladina dosegla 546 m n. v.[5] Povprečnega vodostaja se ne meri.[11]

Zemljišča[uredi | uredi kodo]

Zemljišča v okolici Jeredovc so poraščena z gozdom, medtem ko na dnu jezera rastejo vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae).[10] Leži na zemljiščih št. 872, 874/3, 874/4, 875/2, 901/62, 901/121, 901/122, 901/123, 901/124, 901/125, 915/1, 915/2, 916, 918, 919, 920, 921 in 922, ki se nahajajo v katastrski občini 2491 (Matenja vas).[4][12]

Prepoznavnost[uredi | uredi kodo]

Leta 2007 je Tanja Vasilevska izvedla anketo o prepoznavnosti jezer. Anketirala je 87 prebivalcev naselij v Pivški kotlini, ki so bili različnih starosti in z različno stopnjo izobrazbe. Podatki so prikazani v spodnji preglednici.[4]

prepoznavnost Jeredovc po okoliških vaseh
Kraj % anketirancev, ki pozna jezero
Postojna 40
Prestranek 33,3
Žeje 100
Petelinje 8
Pivka 0
Klenik 0
Palčje 7,7
Knežak 0
Zagorje 45,5
Bač 25
Šembije 0

Jeredovce so tako eno izmed najslabše prepoznanih jezer.[4]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 »Dežela Pivških presihajočih jezer«. pivskajezera.si. Ekomuzej Pivških presihajočih jezer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januarja 2020. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  2. ↑ »Letos za naložbe več sto milijonov evrov« (PDF). Naš Stik. 2012. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  3. ↑ »Pivška jezera povezujejo-Srečanja v postopku ustanavljanja krajinskega parka-Poročilo« (PDF). Društvo Drobnovratnik Postojna. 31. maj 2013. Pridobljeno 15. aprila 2020.[mrtva povezava]
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Vasilevska, Tanja (2007). »KULTURNA KRAJINA PRESIHAJOČIH PIVŠKIH JEZER KOT BODOČI KRAJINSKI PARK« (PDF). UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  5. ↑ 5,0 5,1 Zmrzlina, Jahodova (5. junij 2020). »1-Jeredovce Presihajoca jezera na Pivskem«. Geocatching. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  6. ↑ Polak, Slavko (4. avgust 2005). »FAVNA KOPENSKIH HABITATOV PIVŠKIH JEZER«. KIPDF. KIPDF. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  7. ↑ »Prispevek k poznavanju ekologije in upravljanju z izbranimi endemičnimi ali zavarovanimi vrstami nevretenčarjev v porečju reke Pivke«. Famnit. Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  8. ↑ Stepišnik, Uroš; Trenchovska, Aleksandra (december 2016). »A Proposal of Quantitative Geodiversity Evaluation Model on the Example of Upper Pivka Karst, Slovenia«. ResearchGate. ResearchGate. Pridobljeno 15. aprila 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. ↑ Vekar, Helena (25. maj 2019). »POROČILO o pohodu »Po Izovi poti«« (PDF). POROČILO o pohodu »Po Izovi poti«. Kulturno športno društvo Koče. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  10. ↑ 10,0 10,1 Kirn, Tina (2016). »NARAVOVARSTVENA IZHODIŠČA ZA VAROVANJE PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER-MAGISTRSKO DELO« (PDF). UNIVERZA V LJUBLJANI-BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  11. ↑ Kovačič, Gregor; Habič, Špela (2005). »Kraška presihajoča jezera Pivke (JZ Slovenija) ob visokih vodah novembra 2000«. Acta Carsologica. 34 (3): 619–649.
  12. ↑ »Javni vpogled Programska pomoč«. cen.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. septembra 2019. Pridobljeno 15. aprila 2020.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jeredovce&oldid=6123058«