Materina dušica
| Materina dušica | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Vrtni timijan
Thymus vulgaris | ||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
| Vrste | ||||||||||||
|
Glej besedilo. |
Materina dušica (znanstveno ime Thymus - skupno ime za mnoge, pri nas samorasle oblike materine dušice) je rod trajnih zdravilnih polgrmičkov, ki zrastejo do približno 50 cm visoko. Izvira iz Sredozemlja.
Uvršča se v družino ustnatic. V botaniki je označena kot polgrm, zraste namreč od 10 do 50 cm visoko. Ima malo olesenela, ležeča ali pokončna stebla, ki so okrogla ali štirirobna in različno dlakava. Tudi listi so različnih oblik in velikosti: črtalasti ali okroglasti, jajčasti, suličasti, celorobi, trdi, skoraj usnjati. Rada ima suhe, sončne prostore – na nasipih, ob mejah, nabrežinah, ob suhih gozdovih in vse do visokih planin. Uspeva tudi na vsakem vrtićku ali v rastlinjaku.
Rožnati do temno škrlatni cvetovi so združeni v kroglasta ali podolgovata socvetja. Za materino dušico je značilen aromatičen, limoni podoben vonj in rahlo grenak okus.
Materina dušica se uživa v obliki čaja, iz nje se izdeluje tudi eterično olje, tinktura ali krema za prsni koš, mišice in sklepe.
Najpomembnejši proizvod iz timijana je eterično olje, ki vsebuje 50 % timola. Druge snovi so še karvakrol - vrsta kislega saponina, vrsto še ne dobro raziskanega glukozida, čreslovino in mangan.
Uporablja se pri vnetjih dihal, saj topi sluz. Uporablja se tudi za razkuževanje, kopeli, polive ... Ostali učinki materine dušice:
- Pomiri kašelj
- Blaži krče
- Pomaga pri izkašljevanju
- Topi sluz v pljučih
- Pomaga pri vnetju grla
- Izloča vodo iz telesa
- Pomaga pri nekaterih težavah z želodcem in črevesjem
- Razkužuje
- Zdravi kožne bolezni in akne
- Pomaga pri bolečinah v mišicah,
- Pomaga pri parazitih, utrujenosti, depresiji, anksioznosti, glavobolu, težavah z ledvicami, stresu
- Pomaga pri glivicah na nohtih
Zdravilni deli rastline[uredi | uredi kodo]
Nabiramo rastline v cvetju brez korenin.
Druga ljudska imena[uredi | uredi kodo]
materna dušica, materin dušek, duša, babja dušica, bukvica, dušek, dušje, mačešica, materinka, timas, popovec, preprišč, prprišč, prežilka ...
Čas nabiranja je od junija do septembra.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Materina dušica je v 11. stoletju prišla k nam iz sredozemskih dežel . Dobro znana je bila že v antiki. Izročilo pripoveduje: »Timijan (materina dušica) je predvsem oster in vroč. Iz njega pripravljen napitek čisti plemenite notranje dele telesa.«
Opatica Hildegard von Bingen omenja timijan kot zdavilo proti gobavosti, mrtvoudnosti in živčnim boleznim.
Vrste[uredi | uredi kodo]
Okrog 350 vrst, med drugim:
Viri[uredi | uredi kodo]
- Gööck Roland, Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav), Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 (COBISS)
- Richard Willfort: Zdravilne rastline in njih uporaba (založba Obzorja Maribor, 1971)
- Maria Treben: Zdravje iz Božje lekarne (založba Mavrica, 6. natis 1995)
