Polhov Gradec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Polhov Gradec
Polhov Gradec is located in Slovenija
Polhov Gradec
Polhov Gradec
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°3′50.31″N 14°18′45.95″E / 46.063975°N 14.3127639°E / 46.063975; 14.3127639Koordinati: 46°3′50.31″N 14°18′45.95″E / 46.063975°N 14.3127639°E / 46.063975; 14.3127639
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Dobrova - Polhov Gradec
Nadmorska višina 397 m
Prebivalstvo
 • Skupno 613
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1355 Polhov Gradec
Zemljevidi Najdi.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Polhov Gradec - Vaško jedro
Lokacija Občina Dobrova - Polhov Gradec
RKD št. 9915 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 11. maj 2004

Polhov Gradec je naselje v občini Dobrova - Polhov Gradec.

Polhov Gradec je središče zgornje Gradaške doline in Polhograjskega hribovja. Leži na nadmorski višini 397 m in je oddaljen 17 km od mesta Ljubljane, s katero je ob delavnikih in sobotah povezan z integrirano avtobusno linijo št. 51. Nad starim naseljem je vzpetina Stari grad - Kalvarija, ki doseže višino 460 m nad morjem. Ob vznožju te vzpetine tečeta dve rečici: Božna ali Velika voda in Mala voda, obe se pod naseljem združita v reko Gradaščico, ki pogosto poplavlja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj ima bogato kulturno dediščino in zanimivo hribovito okolico s številnimi cerkvami po pobočjih. Prvi dokazi o poselitvi segajo v staro železno dobo. O poselitvi v rimski dobi, pričajo izkopanine podeželske vile rimskega bogataša, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, nekaj malega pa tudi krajevni muzej v Polhograjski graščini. Rimska postojanka se je po Valvazorju imenovala Ad Nonum. V času velikih preseljevanj (5.-6. stol n.š.) so se v kraju naselili Slovani. Sredi vasi na vzpetini, ki jo danes poznamo kot Stari grad ali Kalvarija so postavili gradišče, ki je botrovalo prvotnemu imenu kraja – Gradec. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev, naj bi iz tega naselja kmalu (že v 8. stol. n.š) zrasel stari srednjeveški grad, v katerem so gospodje Polhograjski gospodovali do začetka 16. stoletja. L. 1511 je grad močno poškodoval potres, tri leta kasneje 1514 so ga dokončno uničili kmečki uporniki. Po izročilu so bili ostanki uporabljeni za gradnjo cerkve sv. Petra v Dvoru. Gospostvo se je z vrha preselilo v za to povečani že v 14 . stoletju prvič omenjeni spodnji grad danes imenovan Polhograjska graščina. V številnih sakralnih objektih je ohranjenih veliko srednjeveških fresk, kipov iz obdobja pozne gotike in grajske opreme.

Pohograjska graščina[uredi | uredi kodo]

Polhov Gradec Manor Slovenia.JPG

Velika zanimivost v kraju je tudi grajski kompleks, grad je bil dograjen po potresu v 16. stoletju, danes pa je prenovljen in je v njem muzej Pošte in telekomunikacij, krajevni muzej, poročna dvorana. Posebna zanimivost v graščini je grajska kapela z izjemno bogato štukaturo, ki je bila pred kratkim obnovljena. Grajsko dvorišče krasi zelo lep Neptunov vodnjak z vklesano letnico 1696 (letnica ne kaže njegovega nastanka), na njem je tudi Grb Polhograjskih gospodov (Billichgrätz), okoli so postavljeni štirje stebri z nimfami in številnimi ornamenti. Grad obdaja star grajski Park z znamenito veliko staro lipo. Naselje ima ohranjenih tudi več starih hiš, ki ohranjajo staro kulturno izročilo. Leta 1857 so takratnemu grofu in strastnemu zbiratelju rastlin prinesli redko rožo, katera je preživela ledeno dobo in grof Blagaj jo je prijavil v register rastlin, kjer je po njem dobila tudi ime Blagajev volčin (latinsko Daphne Blagayana). Leta 1858 si je to rožo prišel pogledat saški kralj Friderik Avgust II., ob tej priložnosti je dal grof Blagaj postaviti pod vznožje gore Obelisk, spomenik tej »kraljevi roži«.

Pomembni Polhograjci[uredi | uredi kodo]

Izhodišča za izlete[uredi | uredi kodo]

Iz naselja vodijo planinske poti v hribovsko okolico na vrhove Pasjo ravan (1029 mnm.), Polhograjsko goro (tudi Sv. Lovrenc, 842 mnm.), Tošč (1021 mnm.), Grmado (898 mnm.) in nekatere nižje vrhove.

Okoliški kraji[uredi | uredi kodo]

Okoli Polhovega Gradca je raztresenih nekaj manjših naselij kot so: Briše, Setnik, Setnica, Selo, Log, Babna gora, Dvor, Podreber, Pristava.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9915". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]