Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dobrova
Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec is located in Slovenija
Dobrova
Dobrova
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°3′11.89″N 14°24′52.01″E / 46.0533028°N 14.4144472°E / 46.0533028; 14.4144472Koordinati: 46°3′11.89″N 14°24′52.01″E / 46.0533028°N 14.4144472°E / 46.0533028; 14.4144472
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Dobrova - Polhov Gradec
Nadmorska višina 311 m
Prebivalstvo
 • Skupno 913
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1356 Dobrova
Zemljevidi Najdi.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Dobrova je naselje v občini Dobrova - Polhov Gradec.

Dobrova leži na severozahodnem obronku Ljubljanskega barja ob cesti Ljubljana - Polhov Gradec. Naselje je od Ljubljane oddaljeno 8 km in dobro povezano z rednimi avtobusnimi linijami z Ljubljano ter s Polhovim Gradcem ter Horjulom. Del osrednjega naselja v dolini rečice Gradaščica je na višjih terasah Dobrovskega hriba z najvišjim vrhom Jazbina 604 mnm. Na severni strani naselja sega ravnina do Gradaščice, ki občasno poplavlja.

V vasi stoji župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bila v preteklosti ena najbolj obiskanih romarskih poti na Kranjskem. Prejšno poznogotsko cerkev so v letih 1711 do 1712 podrli in nato do 1716 zgradili sedanjo baročno po načrtih stavbenika Gregorja Mačka.

V Dobrovi je bila med drugo svetovno vojno močna postojanka italijanskih okupatorjev, zaradi nasilja, ki se je razširilo z natopom komunistične revolucije pa tudi vaških stražarjev (t. i.bele garde) in domobrancev. V bližini so bili poleti 1942 in pozimi 1943 pogosti boji med partizani in okupatorjem.

Farne spominske plošče v župniji Dobrova V župniji Dobrova so postavljene Farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Brezje, Dobrova, Draževnik, Gaberje, Hruševo selo, Kozarje, Podsmreka, Razori, Stranska vas in Šujica), ki so padli kot žrtve revolucionarnega nasilja v letih 1942-1945. Skupno je na ploščah 105 imen[1].

Na Dobrovi je bil rojen slovenski skladatelj Emil Adamič.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]



  1. ^ Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995