Planinska zveza Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Logotip Planinske zveze Slovenije

Planinska zveza Slovenije je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru. Je med najbolj množičnimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija. Planinska zveza Slovenije se je 19. julija 2011 med prvimi vpisala v vpisnik prostovoljskih organizacij v skladu s februarja 2011 sprejetim zakonom o prostovoljstvu.

V Planinsko zvezo Slovenije je bilo novembra 2013 včlanjenih 284 društev (planinskih društev, klubov, postaj GRS), ki so imele skupaj 55.159 (stanje 2013)[1] članov različnih starostnih skupin. Skrbi za 1.661 planinskih poti v skupni dolžini preko 9.000 km, od tega je 78 poti obhodnic, upravljajo s 177 planinskimi kočami (podatek 16.1.2014), zavetišči in bivaki z okoli 6000 ležišči. [2]

Je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v Ljubljani.

Naloge in poslanstvo[uredi | uredi kodo]

Poslanstvo Planinske zveze Slovenije je zapisano v statutu in pravi: »Planinstvo kot način življenja«. V skladu s tem izvaja naloge, ki so jo nanjo prenesla planinska društva, razvija planinske športne panoge, določa sistem državnih tekmovanj, usklajuje dejavnost v zvezi z vzdrževanjem planinskih poti, komunicira z javnostjo in drugo.

Planinska zveza Slovenije izvaja svoje naloge pod vodstvom predsednika in treh podpredsednikov, strokovne službe ter tudi s pomočjo več komisij: gospodarska komisija, komisija za alpinizem, za gorske športe, za odprave v tuja gorstva, za planinske poti, za športno plezanje, za turno kolesarstvo, za varstvo gorske narave, vodniška in mladinska komisija ter nekaj odborov in drugih delovnih teles.

Planinska zveza Slovenije je nosilka in izvajalka 25 programov strokovnega usposabljanja. Programi so namenjeni: mentorjem planinskih skupin, vaditeljem orientacije, varuhom gorske narave, vodnikom PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turno-kolesarskim vodnikom, alpinistom, markacistom, trenerjem športnega plezanja in inštruktorjem vseh vrst.

V PZS se ukvarjajo tudi z alpinistično dejavnostjo in tekmovalnimi športi (športno plezanje, ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija) ima pa tudi slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco (SMAR).

V okviru Planinske založbe izdaja planinske zemljevide in vodnike ter strokovno in leposlovno literaturo ter mesečnik Planinski vestnik, kulturno, strokovno in poljudno-znanstveno glasilo PZS, ki je najstarejša slovenska revija (prvič je izšla že leta 1895).

Status humanitarne organizacije[uredi | uredi kodo]

Zaradi svojega programa dela na področju preventive, zagotavljanja varnosti v gorah in pomoči skupinam oseb s posebnimi potrebami ter sodelovanja z društvi srčnih in onkoloških bolnikov je PZS v letu 2008 pridobila status humanitarne organizacije, ki ga je podelilo Ministrstvo za zdravje.

Status društva v javnem interesu[uredi | uredi kodo]

Kot del civilne družbe ima PZS status društva, ki deluje v javnem interesu na področju:

  • športa (2007),
  • ohranjanja narave (2007),
  • humanitarne dejavnosti (2008),
  • varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2010).

Članstvo v organizacijah[uredi | uredi kodo]

Planinska zveza Slovenije je članica:

  • Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS),
  • Zveze društvenih organizacij Slovenije (ZDOS),
  • Mednarodne zveze alpinističnih in planinskih združenj (UIAA),
  • Združenja planinskih zvez alpskega loka (CAA),
  • Mednarodne turnosmučarske zveze (ISMF),
  • Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC),
  • Mednarodnega združenja za reciprociteto, ki nudijo članom planinskih zvez enak popust pri prenočevanju v planinskih kočah, kot ga nudijo svojim članom.
  • Evropske popotniške zveze (ERA, EWV, FERP),
  • Mednarodnega združenja gorskih reševalcev (IKAR-CISA),
  • pristopila je k EU planinskemu forumu in je
  • pridružena članica Združenja planinskih zvez Balkana (BMU).

Statut Planinske zveze Slovenije[uredi | uredi kodo]

Statut PZS je bil sprejet na osnovi:

  • upoštevanja in spoštovanja pobude, ki jo je dalo Gorsko društvo Triglavski prijatelji leta 1876 v Bohinju za ustanovitev društva z namenom "zanimanje za gorske izlete buditi in jih olajšati",
  • ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 v Ljubljani, "da bi ohranili slovensko lice slovenskim goram",
  • zakona o društvih.

Zadnji veljavni statut je bil sprejet 14.aprila 2012 in je vpisan v register društev pri Upravni enoti Ljubljana pod št. 1041.[3]

Simboli Planinske zveze Slovenije so: grb, zastava, prapor in himna.[4]

Komisije in odbori[uredi | uredi kodo]

  • Nadzorni odbor pri PZS
  • Obvestila PZS
  • Odbor Gore in varnost
  • Odbor za članstvo
  • Odbor za pravne zadeve
  • Odbor za priznanja
  • Odbor za usposabljanje in preventivo
  • Odbor za založništvo in informiranje
  • Planinski vestnik
  • Spletne strani PZS

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nekateri pomembnejši dogodki iz zgodovine planinske organiziranosti:

  • 1689 Janez Vajkard Valvasor izda Slavo vojvodine Kranjske, kjer prvič opiše in zapiše prve znane pristope na nižje ležeče slovenske gore, omenja pa tudi višji gorski svet in vrhove.
  • 26. avgusta 1778 »štirje srčni možje« Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer kot prvi stopijo na vrh Triglava
  • 1870 poskus ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva Triglavski prijatelji v Bohinju.
  • 1874 izdan prvi Red za gorske vodnike na Kranjskem.
  • 23. julij 1892 izlet piparjev na Stol, na katerem sklenejo ustanoviti Slovensko planinsko društvo.
  • 10. januarja 1893 potrjena društvena pravila Slovenskega planinskega društva
  • 27. januarja 1893 v Ljubljani v gostilni Malič poteka ustanovni občni zbor SPD. Prvi predsednik postane Fran Orožen.
  • 1895 SPD začne izdajati Planinski vestnik.
  • 6. junija 1948 je v Ljubljani ustanovljena nova zveza planinskih društev, Planinska zveza Slovenije (PZS), Fedor Košir je njen prvi predsednik.
  • 1951 ustanovljena Planinska založba.
  • 18. maja 1958 požar uniči sedež PZS na Likozarjevi ulici 9 v Ljubljani. Uničen je velik del arhiva PZS.
  • 1976 Komisija za vzgojo in izobraževanje pri PZS prične z vzgojo planinskih vodnikov
  • 1984 je v Mojstrani odprta stalna Triglavska muzejska zbirka
  • 26. junija 1991 Republika Slovenija razglasi samostojnost, 2. julija 1991 pa PZS prekine vse stike s PZJ.
  • Septembra 1991 je PZS kot samostojna članica sprejeta v UIAA.
  • 1991 PZS sprejme Pravila o enotni kategorizaciji vodnikov PZS.
  • 2002 PZS postane članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez
  • 7. avgusta 2010 predsednik države Danilo Türk slavnostno odpre Slovenski planinski muzej v Mojstrani.

Meddruštveni odbori[uredi | uredi kodo]

Meddruštveni odbor povezuje več planinskih društev (PD) na posameznem širšem (regionalnem) območju Slovenije. Ti odbori skrbijo za skupno uresničevanje nalog na območju, ki ga pokrivajo in sicer: spremljajo in usklajujejo delo PD, koordinirajo skupne akcije, koordinirajo vzdrževanje planinskih poti skladno z letnimi plani, obravnavajo predloge za priznanja in podobno. Meddruštveni odbori so naslednji:

  • MDO PD Koroške
  • MDO Primorsko-Notranjskih PD
  • MDO PD Kamniško Bistriškega
  • Savinjski MDO PD
  • MDO PD Podravja
  • MDO PD Ljubljane
  • MDO PD Posočja
  • MDO PD Pomurja
  • MDO PD Notranjske
  • MDO PD Dolenjske in Bele krajine
  • MDO PD Gorenjske
  • MDO PD Zasavja

Skladno z dogovorom med vodstvom PZS in predsedniki MDO PD na 18. seji UO PZS je bil sprejet predlog razdelitve območij delovanja MDO PD-jev glede na občine. Razdelitev je UO PZS potrdil na 19. seji, zadnja dopolnila pa sprejel na 20. seji 6. marca 2014.[5]

Društva - članice[uredi | uredi kodo]

Novi člani sprejeti decembra 2013 so: Planinsko društvo Preddvor, Plezalno društvo Cempin (spadata v MDO PD Gorenjske), Planinsko društvo K2 in Športno društvo Pajki (Savinjski MDO PD) ter Športno društvo Proteus in Športnoplezalni klub Plus (MDO Primorsko-Notranjskih PD).

V PZS je tako včlanjenih 284 organizacij. (Vir: 18. seja UO PZS, 14. november 2013).

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ PZS [1]
  2. ^ Predstavitev[2]
  3. ^ Statut [3]
  4. ^ 8. člen statuta[4]
  5. ^ Razdelitev MDO [5]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]