Milan Kučan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Predsednik s sprejetjem Ustave RS
Milan Kučan

1. predsednik Republike Slovenije
Mandat: 6. december 1992 – 1. december 2002
Naslednik:	Janez Drnovšek
Mandat: 23. december 1991 – 6. december 1992
5. Predsednik Predsedstva SR Slovenije
Mandat: 1990 – 23. december 1991
Predhodnik:	Janez Stanovnik
Predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
Na položaju: maj 1986 – 1990
Predhodnik:	Andrej Marinc
Naslednik:	funkcija ukinjena

Rojstvo:	14. januar 1941 Križevci v Prekmurju
Politična stranka:	Zveza komunistov Slovenije, Združena lista socialnih demokratov, nobena
Zakonec:	Štefka Kučan, rojena Krpač
Podpis:

Milan Kučan [mílan kúčan], slovenski politik in državnik, * 14. januar 1941, Križevci v Prekmurju, Slovenija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).

Kučan je bil zadnji predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije, in sicer od izvolitve leta (1990) do 23. decembra 1991, ko je z sprejetjem Ustave republike Slovenije postal predsednik Slovenije. 6. decembra 1992 je bil za predsednika izvoljen ob prvih razpisanih volitvah. Leta 1997 je bil izvoljen tudi za drugi mandat, ki se mu je iztekel 1. decembra 2002.

Življenjepis [uredi]

Kučan z Vladimirjem Putinom leta 2001

Prvi pomemben političen položaj, ki ga je zasedal, je bil predsednik ZSMS od 1968-1969. Nato je postal član sekretariata Zveze komunistov Slovenije. Na tem položaju je ostal do leta 1973, ko je postal sekretar SZDL. Leta 1978 je postal predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije; to dolžnost je opravljal do leta 1982, ko je postal slovenski predstavnik v predsedstvu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Med leti 1986 in 1990 je bil predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.

Leta 1990 je bil izvoljen za predsednika Predsedstva Socialistične republike Slovenije. Bil je predsednik Predsedstva Republike Slovenije med slovensko osamosvojitveno vojno. Tik pred to vojno je podpisal Deklaracijo za mir 1991, katere podpisniki so se zavzemali za razorožitev Slovenije in Slovenijo brez vojske.^{[navedi vir]} Predsednik Republike Slovenije je bil nato še dva mandata in sicer med 1992-1997 in 1997-2002.

Leta 2004 je soustanovil gibanje Forum 21.^[1]

Odlikovanja in priznanja [uredi]

Citati [uredi]

»Spoštovani državljani republike Slovenije, danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.« (na razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije, 25. junija 1991)

"To je nasilje, je fašistoidna manira, ki kaže, da mi politične kulture nimamo, in če to fašistoidno namero, ki se kaže skozi omenjeno pisanje in skozi topotanje na javnih tribunah v Cankarjevem centru, ne bomo obrzdali, se lahko zgodi, kar se je zgodilo v Nemčiji leta 1931." (Milan Kučan kot predsednik Komiteja zveze komunistev na tajnem sestanku slovenske Udbe in milice v Tacnu, 15. aprila 1988)^{[navedi vir]}

Viri in opombe [uredi]

^ 24ur.com - Ustanovili Forum 21

Glej tudi [uredi]

seznam slovenskih politikov

Zunanje povezave [uredi]

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Milan Kučan

Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi:

Milan Kučan (kategorija)

Povezani članki

predhodnik:	Predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije maj 1986 - 1990	naslednik:
Andrej Marinc april 1982 – maj 1990		funkcija ukinjena

predhodnik:	Predsednik Predsedstva SR Slovenije 1990 - 23. december 1991	naslednik:
Janez Stanovnik 1988 – 1990		funkcija predsednika Republike Slovenije

predhodnik:	Predsednik Republike Slovenije 23. december 1991 - 1. december 2002	naslednik:
funkcija predsednika Predsedstva SR Slovenije		Janez Drnovšek 22. december 2002 - 22. december 2007

p · p · u · zValvasorjevi nagrajenci

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo	Maja Žvanut (2003) • Lidija Tavčar (2004) • Jasna Horvat (2006) • Meta Gabršek Prosenc (2008) • Breda Ilich Klančnik (2010)

Valvasorjevo priznanje	Staša Tome, Jana Cvetko, Nataša Polajnar Frelih, Darja Srebnik, Marko Okorn, Metka Fujs (2003) • Marjana Žibert, Beatriče Žbona Trkman, Nada Osmuk, Drago Svoljšak (2003) • Irena Lazar, Ivan Žižek, Mojca Vomer Gojkovič, Bojan Djurič, Vesna Koprivnik, Zdenka Badovinac, Viktor Misiano, Igor Zabel, Nadja Terčon, Flavio Bonin, Dušan Podgornik, Jože Črnelič (2004) • Monika Kokalj Kočevar, Marko Štepec, Tone Kregar, Marija Počivavšek, Irena Mavrič, Mojca Turk, Valentina Varl, Mirjana Koren (2006) • Mestni muzej Ljubljana, Staša Tome, Ivo Božič, Breda Činč Juhant, Mojca Jernejc Kodrič, Tomi Trilar, Ljerka Trampuž, Ivo Svetina, Verena Štekar-Vidic, Marijan Rafael Loboda (2007) • Borut Križ, Ivana Leskovec, Mirjam Gnezda, Marija Terpin, Monika Milič, Andrej Furlan, avtorji stalne razstave Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina (2008) • Janez Balažic, Jože Podpečnik, Irena Žmuc (2009)

Častno Valvasorjevo priznanje	Janez J. Švajncer, Milan Kučan, Perutnina Ptuj d.d., Frančiškanski samostan na Brezjah (2003) • Bogdan Borčić, Vilma Bukovec Kambič, Vanja Lokar, Marko Sluga, Nina Zdravič Polič (2003) • Tatjana Holynski Majcen, Mitja Holynski, Stanislav Bačar (2004) • Marjan Kadošič, Drago Sedmak, Park Škocjanske jame, Društvo DOLI (2006) • Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, Goranka Kreačič, Dragica Trobec Zadnik (2007) • Raiffeisen banka (2008) • Tatjana Frajle Maslo, Marta Žohar, Vincenc Tajnšek, Avgust Čatorič, Franjo Podbregar, Ivan Krivec, Miroslav Bahčič, Božidar Godnik, Anton Mužič, Delo (2009)

Janez Vajkard Valvazor