Leon Štukelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Seznam medalj

Leon Štukelj
Olimpijske igre
Moška gimnastika
Zlato 1924 mnogoboj
Zlato 1924 drog
Bron 1928 mnogoboj
Bron 1928 ekipne mešane vaje
Zlato 1928 krogi
Srebro 1936 krogi
Svetovna prvenstva
Moška gimnastika
Zlato 1922 bradlja
Zlato 1922 drog
Zlato 1922 krogi
Srebro 1922 konj z ročaji
Srebro 1922 plavanje
Bron 1922 skok v višino
Zlato 1926 drog
Zlato 1926 krogi
Srebro 1926 mnogoboj
Bron 1926 bradlja
Bron 1930 drog

Leon Štukelj [léon štúkelj], slovenski telovadec in olimpionik, pravnik, * 12. november 1898, Novo mesto, Kranjska, † 8. november 1999, Maribor, Slovenija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Štukelj se je rodil v Novem mestu, takrat Avstro-Ogrska, danes Slovenija. Je pomembna osebnost v slovenski športni zgodovini, saj je eden redkih slovenskih športnikov, ki so bili v svoji disciplini v samem svetovnem vrhu, kjer je vztrajal od svetovnega gimnastičnega prvenstva leta 1922 v Ljubljani do olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu, kjer je zaokrožil svojo bogato športno pot.

Nastopil je na sedmih velikih tekmovanjih in skupno osvojil 20 kolajn: 8 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih. Samo na olimpijskih igrah je skupno osvojil 6 kolajn: dve zlati v Parizu 1924, zlato in dve bronasti v Amsterdamu 1928 ter srebro v Berlinu 1936. Njegova zbirka bi zagotovo bila še obsežnejša, če bi se Kraljevina Jugoslavija udeležila iger v Los Angelesu leta 1932.

Leta 1927 je dokončal študij prava. Po končani športni poti je delal kot sodnik, najprej v Novem mestu, nato pa v Lenartu in Mariboru, kjer je živel vse do smrti.

Leon Štukelj je bil od leta 1936 Član Rotary kluba Maribor, najstarejšega Rotary kluba v Sloveniji. Z okupacijo Jugoslavije je klub prenehal delovati aprila 1941, zaradi neodobravanja takratne oblasti klub po drugi svetovni vojni ni ponovno oživel. Štukelj je leta 1993 ponovno pomagal pri vzpostavitvi Rotarijanstva na Slovenskem. Po njem Rotarijci imenujejo svojo fundacijo.

Štukelj je bil nekaj časa tudi skrbnik groba Primiceve Julije v Novem mestu.

Štukelj ni odobraval komunističnega režima v Jugoslaviji. Bil je pripadnik Jugoslovanske vojske v domovini in britanski agent SOE. Zaradi teh razlogov je bil povojnim komunističnim oblastem sumljiv. Po vojni je bil najprej zaprt, potem pa izpuščen, vendar mu je komunistična oblast trajno prepovedala opravljati sodniški poklic. Primerne športne slave je bil znova deležen šele po razpadu Jugoslavije.

V devetdesetih letih 20. stoletja je Štukelj veljal za najstarejšega še živečega olimpionika (dobitnika zlate olimpijske kolajne). Zaradi te vloge je bil povabljen na otvoritev olimpijskih iger v Atlanti leta 1996. Tam je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika ZDA Billa Clintona, ki mu je segel v roko. Prejel je tudi že vabilo za olimpijske igre v Sidneyu v Avstraliji za leto 2000. A do tega, na žalost, ni prišlo.

Vse do smrti zaradi nenadnega srčnega napada le nekaj dni pred 101. rojstnim dnevom je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Na njegov 100. rojstni dan je bila organizirana velika proslava v rodnem Novem mestu. Dočakal je 100 let, 11 mesecev in 26 dni.

Danes se po njem imenujeta športni dvorani v Novem mestu in Mariboru ter trg v Mariboru.

Z naskokom in zasluženo je osvojil naziv najboljšega slovenskega športnika vseh časov.

Hram slavnih[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]