Leon Štukelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Seznam medalj

Leon Štukelj
Olimpijske igre
Moška gimnastika
Zlato 1924 mnogoboj
Zlato 1924 drog
Bron 1928 mnogoboj
Bron 1928 ekipne mešane vaje
Zlato 1928 krogi
Srebro 1936 krogi
Svetovna prvenstva
Moška gimnastika
Zlato 1922 bradlja
Zlato 1922 drog
Zlato 1922 krogi
Srebro 1922 konj z ročaji
Srebro 1922 plavanje
Bron 1922 skok v višino
Zlato 1926 drog
Zlato 1926 krogi
Srebro 1926 mnogoboj
Bron 1926 bradlja
Bron 1930 drog

Leon Štukelj [léon štúkelj], slovenski telovadec in olimpionik, pravnik, * 12. november 1898, Novo mesto, Slovenija, † 8. november 1999, Maribor, Slovenija.

Vsebina

Življenje [uredi]

Štukelj se je rodil v Novem mestu, takrat Avstro-Ogrska, danes Slovenija. Je pomembna osebnost v slovenski športni zgodovini, saj je eden redkih slovenskih športnikov, ki so bili v svoji disciplini v samem svetovnem vrhu, kjer je vztrajal od svetovnega gimnastičnega prvenstva leta 1922 v Ljubljani do olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu, kjer je zaokrožil svojo bogato športno pot.

Nastopil je na sedmih velikih tekmovanjih in skupno osvojil 20 kolajn: 8 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih. Samo na olimpijskih igrah je skupno osvojil 6 kolajn: dve zlati v Parizu 1924, zlato in dve bronasti v Amsterdamu 1928 ter srebro v Berlinu 1936. Njegova zbirka bi zagotovo bila še obsežnejša, če bi se Kraljevina Jugoslavija udeležila iger v Los Angelesu leta 1932.

Leta 1927 je dokončal študij prava. Po končani športni poti je delal kot sodnik, najprej v Novem mestu, nato pa v Lenartu in Mariboru, kjer je živel vse do smrti.

Štukelj ni bil simpatizer nove komunistične oblasti v Jugoslaviji, zaradi česar je bil po 2. sv. vojni kratek čas zaprt. Komunistična oblast ga je zatem izpustila, a mu trajno prepovedala opravljati sodniški poklic.[navedi vir] Štukelj je do upokojitve več desetletij delal kot sodni asistent. Kljub temu pa je Štukelj večkrat dejal, da do povojnih oblasti zaradi tega ni imel nobenih zamer.[navedi vir]

V devetdesetih letih 20. stoletja je Štukelj veljal za najstarejšega še živečega olimpionika (dobitnika zlate olimpijske kolajne). Zaradi te vloge je bil povabljen na otvoritev olimpijskih iger v Atlanti leta 1996. Tam je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika ZDA Billa Clintona, ki mu je segel v roko.

Vse do smrti zaradi nenadnega srčnega napada le nekaj dni pred 101. rojstnim dnevom je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Na njegov 100. rojstni dan je bila organizirana velika proslava v rodnem Novem mestu. Dočakal je 100 let, 11 mesecev in 26 dni.

Danes se po njem imenujeta športni dvorani v Novem mestu in Mariboru.

Hram slavnih [uredi]

Glej tudi [uredi]

Zunanje povezave [uredi]